Spoštovana gospa Nina Pirnat!

Na vas se obračam, ker ste mi že večkrat pomagali s svojim nasvetom. Tokrat se tema ne nanaša na vaš forum, zato se vam opravičujem. Sem pišem zato, ker vem, da boste tole gotovo prebrali.
Moje vprašanje se nanaša na afero v zvezi s Hippovo perutninsko hrano. Moja dojenčica jo ima namreč zelo rada in jo je uživala približno enkrat tedensko. Kar groza me je ob misli, da sem ji morebiti škodila, čeprav sem ji želela najboljše. Menila sem, da za kupljenega svežega purana in ostalo ravno tako ne morem natanko vedeti, kaj vsebuje. Morda tudi omenjeni pesticid ali še kaj. Se ostala hrana analizira na tovrstni pesticid in njemu podobne substance. Prosim vas za vaše osebno in strokovno mnenje glede omenjenih perutninskih kašic in Hippove hrane nasploh.

Hvala vam za odgovor in lep pozdrav, Vesna.

Spoštovana Vesna!

Nitrofen je fitofarmacevtsko sredstvo, ki so ga včasih uporabljali za zatiranje plevela. Uvrščamo ga med t.i. organoklorove snovi, kar pomeni, da je dokaj stabilna spojina in se nalaga v maščevju. Ker so kasneje ugotovili, da je substanca rakotvorna, so uporabo v mnogih državah prepovedali.
Kolikor vem, je v Sloveniji in Evropski Uniji uporaba nitrofena že vrsto let prepovedana. V Sloveniji sredstvo oziroma proizvodi tudi niso registrirani. Kjer je uporaba tega sredstva prepovedana, laboratoriji niso več izvajali rutinskih kontrol na vsebnost sredstva. Iz obvestila za javnost MZ-ZIRS je razvidno, da so šli vsi HIPP-ovi proizvodi iz Slovenije na laboratorijsko testiranje za nitrofen, laboratorijski izvidi pa še niso znani. Problem je, da za nitrofen nimamo dobrega laboratorijskega standarda. Poglejmo, zakaj:
Kot sem že omenila, je nitrofen substanca, ki je zelo stabilna. To pomeni, da je v okolju sigurno še prisotna- in to povsod, kjer so jo uporabljali od leta 1960 dalje. Kroži v naravi. Zemlja, iz katere črpajo snovi rastline; živali pojedo rastline – večje živali manjše in …. Če malo karikiram, če bi uporabili maksimalno občutljivo laboratorijsko metodo, bi verjetno marsikje našli nitrofen.
Težave z zdravjem nastanejo predvsem zaradi dolgotrajne izpostavljenosti (uživanja) in kumulativnega učinka.
Direktive EU in naš Zakon o živilih predvidevata številne kontrole kemičnih snovi v živilih (pesticidi, dodatki, stabilizatorji, hormoni, antibiotiki,….); mikrobioloških agensov in snovi, ki bi lahko v živilo vstopale ob sami proizvodnji. Načeloma so industrijsko pridelana živila bistveno bolj nadzorovana (in varna) kot živila iz domače pridelave. Hrana iz uvoza, ki prihaja v Slovenijo, se analizira na snovi, določene v pravilnikih. Industrijsko pridelana hrana je običajno varna hrana, saj so veliki proizvajalci že vrsto let dolžni upoštevati t.i. HACCP sistem (sistem kontrole kritičnih točk v proizvodnji živila; t.j. nadzor na tistih točkah, kjer bi živilo lahko postalo nevarno).
Ne glede na visoko stopnjo kontrole, pa se zaradi nemarne dobičkaželjnosti, žal, dogajajo tovrstne katastrofe.

Pa še moje osebno mnenje: zaradi želje “prehraniti ves svet” smo svet zasuli s pesticidi, ki so praktično povsod (samo dovolj občutljivo laboratorijsko metodo moramo uporabiti). Na račun gospodarsko koristnih rastlin izkoreninjamo plevele, kar terja svoj davek. V BIOPROIZVODE ne verjamem, saj jih je zaradi kroženja zračnih mas, vode, ljudi in živali v naravi praktično nemogoče zagotoviti. Za ilustracijo naj povem, da smo nekoč največjo vsebnost svinca našli v zelenjavi, ki nikoli ni videla nobenega gnojila, žal, pa je rasla ob zmerno prometni cesti. Kmet jo je gnojil z odpadki zelenjave in tako svinec še kumuliral. Ne glede na afero se mi zdijo Hippove kašice v redu, saj so bili sestava, vsebnost glutena in gojenje kontrolirani. Tudi jaz sem jih uporabljala. Upam, da bo katastrofa prinesla še nadaljnjo poostritev nadzora v pridelavi hrane.
Pozdrav!
Nina