Že nekaj časa premišljujem, da bi si dala povečati prsi. Me je pa malce strah, ker sem slišala ali bolje rečeno brala za primer, ki se je zgodil v italiji, ko je imelo dekle težave na letalu zaradi pritiska. Novica je prišla v medije, ker je bilo dekle precej znano.

Primer mi je dal malce misliti in malce sem se tudi prestrašila. Ali so tovrstne težave precej pogoste, ali je to morda nevšečnost zaradi “površno” izvedenega posega?

Lepa hvala za odgovor

Spoštovana gospa,

tudi meni je znan primer v Italiji. Zgodilo se je namreč v Ameriški zračni bazi v Avignanu, ko je pilotka med poletom z nadzvočnim letalom doživela večkratni orgazem in je vse skupaj pripisala »težavi« z novo vstavljenimi prsnimi vsadki.

Podobne »težave« lahko torej pričakujemo pri vesoljskih odpravah. Vaš strah je tako povsem upravičen. Svetujem vam, da še naprej redno sledite in prebirate strokovno literaturo povezano s tovrstnimi težavami in nas o njih tudi obveščate.

Lepo vas pozdravljam

Zahvaljujem se vam za odgovor, vendar primer, ki sem ga slišala jaz ni bil ta. Šlo se je za dekle, ki naj bi ji vsadki “dobesedno eksplodirali” zaradi slabo narejenega posega in je morala tako ponovno pod nož. Šla sem malo poguglat in našla info, da naj bi bile umetne prsi zaradi izpostavljenosti elektomagnetnemu delovanju dejansko v grožnji med poleti. Sedaj ne vem, ali je to kakšna novinarska raca, ali ta možnost resnično obstaja? Kolikor sem uspela razumeti, naj bi težavo predstavljala poškodba ali bolje-bom kar citirala: “rottura delle protesi”, k čemur naj bi pripomogel med drugim lahko tudi pritisk med poletom.

Kaj še lahko pripomore k temu, da se “poškodujejo” vsadki?

Hvala še 1x

Spoštovana,

prsne proteze so testirane na močne pritiske in dolgo trajajoče ponavljajoče se obremenitve. Seveda lahko pri zelo velikih pritiskih počijo – npr. pri avtomobilski nesreči. Pacientka dobi doživljensko garancijo v primeru razpoka proteze.
Dovoljene so vse fizične in športne aktivnosti, saj do sedaj še ni bilo dokazov o vplivu telesnih aktivnosti na trajnost proteze. Možna pa je premaknitev proteze zaradi delovanja prsnih mišic, zato je treba biti pri izbiranju vaj zelo pazljiv.
Vsaka sprememba v obliki, velikosti, občutku dojke lahko pomeni razpoko proteze. Obstaja več vrst preiskav, s katerimi se da ugotoviti, ali je proteza počila. V 90 % pacientka ne občuti poka proteze, ampak se to ugotovi slučajno pri preiskavi.
Kot smo že povedali, se okrog vsake proteze napravi naravna ovojnica, kot normalna reakcija telesa na tujek. Ta ovojnica prepreči, da bi se silikon (ali druga vsebina) širil v tkivo dojke. Le kadar pride do hudih pritiskov, ki bi poškodovali to ovojnico, se lahko silikon razlije v sosednje tkivo. Tu lahko napravi granulome, ki jih je potrebno kirurško odstraniti, sicer pa zdravju ni škodljivo.
Namen študije, ki jo izvaja ameriška vladna agencija FDA že nekaj let, je dokazati škodljivost ali neškodljivost silikona, ki v mikroskopsko majhnih delcih (silikonska krvavitev) prehaja skozi steno proteze ali pri razpoku proteze! Danes še ni rutinskih testov za dokazovanje silikonskih delcev v telesu, ki bi eventuelno ušli iz proteze. Silikon je danes v hrani, zdravilih, kozmetičnih preparatih in je prisoten v vsakem telesu. Če torej v nekem telesu dokažemo silikonske delce, to še ne pomeni, da so to prav pobegli delci iz prsnih vsadkov.
V določenih primerih, ko so proteze odstranili zaradi drugih vzrokov, so našli počeno protezo, vendar je bil silikon ujet znotraj ovojnice okrog proteze. Pacientka ni imela nobenih težav in sploh ni vedela, da ima počeno protezo. Torej večina počenih protez sploh ni odkritih, ne dela težav in tudi ni zdravju škodljivih.