On in jaz
Stara sem 26, tant isto.
Skupaj sva leto dni in medtem, ko sva se na splošno pogovarjala (nisva vedno natančno vključevala naju) pričakovanjih, zahtevah, odnosih nasploh, izjavi, da je sam oseba, ki je že z malim zadovoljna. (Pogovor je tekel o osebi, s katero bi lahko bila – tako on, kot jaz.)
Najbrž ni potrebno pisati, kako me je zadel in kako nizko, slabo in ničvredno sem se počutila ob njem. Čisto nič posebno!
Po pogovoru o tem pa pravi, da je skromen, že z malim zadovoljen, kar pa ne (!) pomeni, da sem jaz tista “mala” in da sem mu veliko več kot to, a da je on vseeno tisti, ki je – bi bil z malim zadovoljen.
Kako naj bi se počutila, če ne slabo?!
Dobila sem občutek, da sem “kar ena” (čeprav to zanika!), kot da bo on itak “z vsako drugo” zadovoljen in se prilagodil do te mere, da bo lahko z njo živel.
Sama sem precej bolj odločna, kaj bi, vsekakor pa kaj NE bi, njemu pa v tem šepa..
Hotela bi odločnega moškega, ki ve, kaj hoče in ki hoče natanko to (ali vsaj približek temu), kar sem jaz.
Sam pravi, da nikoli ni vedel, kaj zares hoče, zdaj pa ve – mene!
Kako bi vi odreagirali?
Kaathy
Meni se zdi primerna reakcija, da se še naprej pogovarjate z njim. Če vam bo uspelo obdržati umirjen in naklonjen ton, vam bo fant morda uspel povedati še kaj, tako da bo vse skupaj bolj jasno, kaj je sploh mislil. Če boste do njega pristopili na način, kot ste napisali to vprašanje, potem se bo verjetno samo zaprl in umaknil. Dodal bi še, da je govorjenje na splošno eno, pogovor o sebi, vama in vajinem odnosu pa povsem nekaj drugega, precej bolj občutljivega in tudi tveganega. To, da je fantu pomembno in mu je jasno, da hoče VAS, ostalo pa mu ni tako pomembno, bi verjetno večina žensk vzela za dobro. Znati biti zadovoljen z malim pa je tudi ena boljših popotnic za zadovoljno življenje. Vaš fant je, kakršen je. Skozi leta se bo spreminjal, življenje ga bo obrusilo, verjetnost da se bo postavil na glavo, je pa zelo majhna. Na vas je, da se odločite ali želite živeti s takim moškim in se z njim in ob njem »brusiti«. Spremeniti ga pa ne morete. Za vaše občutke manjvrednosti pa on zagotovo ni čisto nič kriv. Čisto nič!
Lepo vas pozdravljam