Spoštovani gospod doktor!

Znašla sem se v začaranem krogu, iz katerega ne vidim izhoda. Dobro leto imam fanta, ki je imel v začetku najine zveze probleme z alkoholom. Zadeva se je počasi umirila. Sama sovražim alkohol in ga odklanjam popolnoma. Fant sedaj sicer ne pije pretirano, vendar vsak dan potrebuje svojo »dozo«, kar pomeni 1-2 dl vina dnevno. Mene to neskončno moti in to je tudi povod najinemu vsakodnevnemu prepiru. Vem, da pretiravam, vendar se ne morem zadržati in vzrojim vsakič posebej, ko si nalije kozarec vina. Prepričana sem, da je alkoholik, odvisen od alkohola, on pa to izrecno zanika. Niti prošnje, naj to dokaže meni, ker me ima rad (ali res???), ne zaležejo. Pravi, da pretiravam, da ni pijanec in naj se umirim. Kozarec vina na dan je pač za zdravje in podobno. Kdo ima prav in kaj je narediti v takem primeru?

Za odgovor iskrena hvala in lep pozdrav,
Polona

Spoštovana Polona,

ena od definicij zasvojenosti je tudi ta, da je pitje vsakodnevno oz. da oseba ni sposobna napraviti nekajdnevne pavze. Dva kozarca na dan danes še ne pomenita razvitega alkoholizma, bo pa do tega ob nespremenjenem vedenju gotovo prišlo, lahko šele 10 let, toda kaj bo takrat z vami? Premislite dobro, če je taka zveza smiselna.

Oprosti, če se podam tudi sama kako mnenje in vprašanje, glede na to, da si vprašanje naslovila dr.
Praviš, da je imel na začetku vajine veze probleme z alkoholom. Za kakšne težave gre? Ali se tudi tvoj partner zadeva, da je imela te težave z alkoholom, ali samo ti?
Kako to, da kljub temu, da si videla, da ima težave, si si želela v odnos z njim?

Vse to sprašujem zato, ker sem tudi sama pred mnogimi leti spoznala enega fanta in sem kljub temu, da sem vedela, da ima cel kup težav, predvsem z alkoholizmom, nadaljevala srečanja z njim. Sicer ne za dologo, vendar dovolj dolgo, da sem se znašla v takem začaranem krogu, ki ga ti opisuješ.

Vstopila sem v dobro znano IGRO; zavedanje, da pije, ker je alkoholik in se hoče omamit, moje vztrajanje v tem odnosu, kljub temu, da sem vedela za dejstva… teženje z moje strani, da nekaj ne štima… itd itd. Vse zastonj. Sama čutiš, da nekaj ne štima, on te prepričuje, da se motiš….. ne delaj tega sama sebi.
Poišči podporo. Priznaj si dejstva.
Sreče.

Spoštovana Sas:(h:)a!

Nasprotno – vesela sem vsakega mnenja in komentarja, saj s tem človek le spoznava in širi svoja spoznanja.

Problemi z alkoholom na začetku najine zveze pomenijo opijanje in pijanost skoraj vsakodnevno, da slučajno ne pretiravam, bom rekla recimo 2-3 krat na teden. Moje prošnje, moje grožnje, moj jok, moja ignoranca – nič ni pomagalo, zadeva se je ponavljala toliko časa, dokler nisem nekega dneva spokala svojih stvari in hotela oditi. Seveda me ni pustil, takrat me je tudi udaril. Zakaj nisem takrat odšla, ti ne vem povedati, vem pa, da bi sama sebi prihranila mnogo trpljenja, če bi takrat zbrala moč. Pa je nisem, ampak sem ostala in verjela njegovim obljubam, da alkohol pri nama ni problem, da njemu v bistvu sploh ne paše recimo pivo, ampak ga spije zaradi boljše prebave, kozarec vina pa je tako ali tako dober za zdravje. Piti ni nehal, se ga je pa nehal opijati in prihajati pijan domov. Edinole njegova dnevna potreba je ostala in zares sem sama sebe poskušala prepričati in sprejeti njegovo mnenje. Ne gre. In začarani krog ali tista tebi očitno dobra poznana igra se nadaljuje…

Hvala ti za zadnji tvoj odstavek – ne delaj tega sama sebi… Vem, draga Sas:(h:)a, da tega ne smem, ampak nimam tiste moči, da bi uspela prekiniti krog. Nimam, pa čeprav vem, da s tem uničujem sama sebe. Dejstva sem si nekje v podzavesti že priznala, pa očitno to ni dovolj. Podporo imam v dobri prijateljici, ki mi dopoveduje enako kot ti in kot bi rekel še verjetno marsikdo, ki bi poznal to zgodbo. Ne vem, ne najdem izhoda, ne vidim poti. Kako je to uspelo tebi?

Pozdrav,
Polona

Polona, sem vesela, da si se oglasila. Velikokrat ostanejo pisanja brez odmeva tu na forumu.

Veš, razmišljala sem, kaj ti lahko novega povem. Poskušala sem zavrteti film nazaj in se spomniti, kaj je bilo tisto, zaradi česar sem jaz odločila oditi.
(Predvsem gre za odločitev. )
Lahko rečem, da sem z zelo treznim razmišljanjem kaj kmalu spoznala, da to ni zame, da si tega ne mislim naložiti nase, ker hočem veliko več od
življenja, kot pa dolgočasne in predvidljive in v nedolged ponavljajoče igrice.
Zelo streznilno vprašanje je bilo zame: Ali bi bil ta človek primeren oče za moje otroke?
Realno pogledano, tudi taka veza, v kateri je en partner, ki ima težave z alkoholom, daje nekaj, zaradi česar se ti zdi smiselno vztrajati. KAj ti daje, ne vem. Morda niti ni ne veš. PA se to vprašaj najprej. Kaj ti daje ta veza, ta partner? Kar boš “dobila” kot odgovor, boš veela kaj je tisto, KAR POTREBUJEŠ, pa upaš, da dobiš pri njem.
Hotela sem ti povedati pa tole. Problem ni v alkoholu. Saj veš, da četudi bi majn pil, bi bil osebnostno ista oseba. Oseba, ki ni sposobna nuditi bližine, odkritosti, osebnostne uravnovešenosti, zdravega, odraslega odnosa. Gre za osebo, ki laže.

In morda se motim, vendar razmišljam o eni zadevi, ki bi lahko bila smiselna.
Morda pri sebi veš za neke pomankljivosti, morda podobne, kot jih ima tvoj partner. Lahko na podoben način doživljaš nesposobnost sebe čutiti, kot vredno, močno. Morda misliš, da kdo drug te ne bi hotel?
Zato, je po mojem smiselno, da si poiščeš oporo v skupini svojcev, partnerjev alkoholikov. Ali še bolje, kako individualno pomoč. Če hočeš, mi lahko pišeš na moj mail in mi poveš od kod si, pa ti lahko posredujem telefonsko št. terapevta, če si pripravljena priti v LJ (ne vem kje živiš).
Čao
Sasha

Draga Polona

Da sem namesto tebe bi upoštevala dr. Rejca, ker ti ne želi slabo. Kaj bo šele čez 10 let tako kot je napisal zdravnik.
Ne vem jaz bi to zvezo že zdavnaj prekinila, če on danes spije kozarčrk jutri ponovno iz dneva v dan pa lahko postane odvisen od alkohola in ne bo mogel brez njega. Ti mu kar povej, če te ima rad naj takoj prekine z pijačo………
Verjemi mi, če ne boš tako naredila boš imela vedno težave z njim boljše je prej kot kasnej. Ne želim ti nič slabega…….

Lep pozdrav in vso srečo v ljubezni

Doroteja

Spoštovana Polona!
Tudi jaz se ti oglašam in sicer le zato, ker sem bila tudi sama v pododbni situaciji – dvakrat.
Sama veš, da je življenje z alkoholikom težko. Pogovori na neki produktivni ravni so nemogoči, v pijanosti se ob prepiru tudi izreče veliko besed, ki jih človek ne misli, vendar takrat nima ovir in si želi le prizadeti te čimbolj.
Torej – zveza s človekom, ki ni pripravljen odreči se nečemu, kar je več kot očitno popolna bedarija, oziroma niti ne ve, da dela narobe, nima smisla.
Ne poznam te vendar že iz tvojega pisanja vidim, da si enkratna osebnost – pametna in dobra po srcu. Ali res rabiš nekoga, ki te tepe? Dobro veš, da ne.
Vendar pa ti ne mislim reči, da ga pusti saj sama vem, da je pijača le en del njega in le en del vajinega odnosa. Ostali dve tretjini časa, ki ga preživiš z njim, pa sta verjetno super. Vsaj pri meni je bilo tako. No, prvič, ko sem se srečala z zlorabo alkohola, sm bila s fantom pol leta in sem se močno trudila, da ga z ljubeznijo in podporo odvrnem od pretiranega pitja. Bil je še mlad in nisem mogla sprejeti dejstva, da bi lahko bil alkoholik. Bil je pameten, zelo dober, lep in lepo sva se ujemala – kadar je bil trezen. Seveda pa so se stvari hitro poslabšale – od prometnih nesreč, do pretepov in do izgube službe. Zdaj vem, da je bil verjetno zaradi svojih osebnih težav tudi v globoki depresiji. V gostilni je preživljal cele ure. Ko sem videla, da mu ne morem pomagati, saj še sama sebi nisem prišla na čisto, sem odšla.
Zdaj sem že poročena, z mojim možem živiva skupaj tri leta in pol. Začelo se je pa prav tako, kot opisuješ ti. Vendar, ko je bilo dovolj, ko so moji živci že zelo trpeli, sem rekla dovolj – če bi to storila že prej, bi bila morda zdajle malo bolj zdrava. No, zdaj pa nekaj za tvoj pogum. Takoj, ko sem odšla in je uvidel, da resno mislim, da sem odločena, da ne bom trpela, če to ni moja krivda, so se stvari obrnile. Seveda je kar nekaj časa hodil za mano preden sem pod zahtevami pristala, da se lahko videvava. Zahteve so pa bile: zdravljenje, pogovarjanje, ureditev odnosov med nama in njegovimi starši, prispevanje denarja za stroške (prej je šlo vse za pijačo in policijske kazni). Šla sva na srečanje AA, šla sva k dr. Ruglju, začela sva se pogovarjati in začela sva s polletnim tečajem Šola za zakon. Odprle so se mu oči in kar naenkrat mu je bilo jasno, kaj počne. Videl je, kam je prišel, videl je, da pa res ni čisto v redu, da vsak dan malo vinčka spiješ. Res je, da so mu na AA in dr. Rugelj rekli, da nima še težave, da je še daleč od alkoholika, vendar bil je pa na dobri poti, da to postane. Ni bil veren, zdaj pa je začel hoditi z mano v cerkev, kuha, pomiva, pere, vsako jutro mi naredi kavo, z njegovimi in mojimi se čudovito razumemo, hodiva ven, na oddihe, pustil je družbo, ki je nanj slabo vplivala – in videl je, da ga ljudje bolj cenijo po njegovi spremembi; in to mu je bilo všeč. V službi je dobil vplivnejši položaj, več odgovornosti več denarja. Najin odnos se je bliskovito boljšal. Tega je zdaj že dve leti, zaenkrat vse ostaja super in prepričana sem, da bo tudi v prihodnje. Zato, če ga ljubiš, ne obupaj. Skušaj mu dopovedati, da si škodi, pokaži mu moje pismo, če želiš, ga prepričaj, naj gre s tabo v Cerkev Sv. Jožefa v Šolo za zakon. Tam bo videl, kaj so dobri, spoštovanja vredni, pošteni ljudje. Ter čimveč ga spravi v dobro družbo, nikakor ne v družbo, kjer se pretirano pije alkohol. Sodeluj z njegovimi starši. Ko bo videl, da je popolnoma sam – kajti tudi tisti prijatelji te enkrat zapustijo – da so še starši proti njemu-njegovemu početju, bo verjetno malo razmislil.

Torej vso srečo in ne pozabi, da nisi tukaj zato, da trpiš zaradi dejanj nekoga drugega. Lep pozdrav in oglasi se, Brigita.

Spoštovana Brigita!

Tudi tebi iskrena hvala za spodbudne besede. In veš kaj? Vesela sem zate, da ti je uspelo v tvojem boju, vesela sem, da je tvoj partner doumel in spoznal bolečo resnico in vesela sem, da sta se kljub alkoholu našla in našla skupno srečo.

Vse, kar opisuješ ti, prav vse sem že poskusila in ne samo enkrat. Pospravila stvari in odšla, obljubila sebi, da se ne bom vrnila. Pa vendar sem se. In problem je v tem, da on resnično verjame v to, da ni alkoholik in resnično verjame v to, da alkohol ne škodi niti njemu niti najinemu odnosu. In verjetno sem karto odhoda zaigrala tisti trenutek, ko sem se prvič vrnila – takrat je verjetno vedel, da se bom še vračala.

Omenjaš prijatelje, starše. Njegovi prijatelji so samo taki, ki so podobni njemu. Ker jih jaz odklanjam, hodi sam z njimi. Na moje prošnje, naj se odpove takim prijateljem, ne sliši. Pa tudi njegovi starši so nad njim, kar se tega tiče, že zdavnaj obupali in če verjameš ali ne, imam pri tem celo podporo njegove mame, ki mi pravi, da je njen sin alkoholik in naj si, za božjo voljo, poiščem boljšega človeka, ker boljšega pač zaslužim.

In na koncu ostane sam – zapustijo ga njegovi starši, zapustim ga jaz – ostanejo mu njegovi prijatelji in kozarec vina. In vem, da je tu en sam izhod – ODITI !!!!

Hvala ti še enkrat za spodbudne besede! Želim ti vse dobro na tvoji poti!

Polona

Polona, šele ko ga zapustijo starši, ko odideš ti in ko nima več strehe nad glavo(vem,da se grdo sliši, ampak tako je),bo začel razmišljati- in še to po nekaj dnevih.
Takrat bo začel tehtati in če bo prevagala pijača -nimaš tam kaj iskati.Če pa te bo takrat poiskal, mu pomagaj, tako, da mu stojiš ob strani ob zdravljenju v terapevtski skupini.Nobenim obljubam ne verjemi.Z možem sva se dve leti kregala, prosila sem ga; obljubljal mi je vse, kar ni nikoli izpolnil.Potm smo ga z njegovimi starši postavili pred dejstvo- mi ali alkohol.Odšel je.Po par dnevih spanja v avtu, krokanja je prišel nazaj ves obupan in prosil za pomoč.Naslednji dan sem poiskala terapevta. To je bilo pred 11-imi leti.Naj ti povem, da imam moža abstinenta in v redu zakon.Najbolj pa je zanimivo to, da ponosno pove,da je zdravljen alkoholik,ko mu ponudijo pijačo.
Saj verjamem, da je odvisno od človeka do človeka kako se bo obnašal, ampak pri alkoholikih ponavadi ne gre, dokler jim niso zaprte vse poti in se dotaknejo dna.
Želim ti veliko sreče in pametno odločitev.
LP Irena

žal je pri alkoholu tako da nobena prošnja ne pomaga. Če fant pije redno vsak dan je že zasvojen z to stvarjo tako kot sem bila jaz.Kljub izgubi fanta, denarja….nisem odnehala šele ko sem skoraj umrla sem pristala na zdravljenje. Tako je pri odvisnosti. Drži se pa oglasi se še kaj.

Mislim, da vsi malo pretiravate, če res popije samo 1-2 dc. Kako pa veš, koliko popije, če se dobiva s prijatelji njegovega ranga. Naredita test, če lahko zdrži določen čas, mesec ali dva popolnoma brez kapjice akohola, ne da bi to dajal na veliki zvon? Ob dobri hrani tudi meni prija kozarec dobrega vina, ampak lahko sem tudi brez njega. ODVISNIK lahko postane človek od vsake stvari. Kdor ne verjame, naj en mesec vsak dan ob isti uri popije kozarec vode. Po preteklem mesecu vsakodnevnega uživanja vode ob isti uri na to navado ne bo treba več misliti, ampak se bo telo navadilo.