okvara jajčnikov
A se lahko kar sama odločiš, da boš hodila na spontane cikluse, ali kaj komlicirajo glede tega. Jaz namreč tudi veliko razmišljam o tem, pa je zdravnik rekel, da mi lahko da samo dve škatli Klomifena in da naj jih jem tisti mesec, ko bom prišla na spontan ciklus. Zakaj jih pa ne smeš kr vsak mesec jemat, pa upat vmes na čudež?
LP
Če te smem vprašati, čemu si plačevala preglede, saj po enem letu ‘truda’ lahko to storiš pri svojem ginekologu? In če si po mnenju ginekologa opravila že vse preiskave, kakšne dodatne preiskave bi še morala opraviti pred Klomifenom? Verjetno pa ima tvoj ginekolog prav – da boš dobila otroka, ko boš to najmanj pričakovala. To je meni sicer kristalno jasno, a zaenkrat še nisem tako daleč. Si brala knjigo Martina Kojca Učbenik življenja? V njej piše, da če pride človek do prepričanja, da se bo zgodilo nezaželeno, se temu upira, vzbudi se mu skrb za prihodnost in skuša izsiliti zaželeno. Čim bolj se trudi, da bi dosegel zaželeno, prej nastopi nezaželeno. Če pa pride človek do prepričanja, da se bo zaželeno zgodilo, njegove skrbi za prihodnost prenehajo, človek v največjem zadovoljstvu doživlja sedanjost in zaželeno pride samo po sebi.
Uh, zdaj že malo filozofiram! Lep večer vsem skupaj!
Meni je dr. Reš sam predlagal, da bi morda poskusili kar samo s Klomifenom – malo zato, ker jaz zelo počasi reagiram na gonal, porabim 3-4 škatle, to pa je za telo zelo agresivno (in za mojo endometriozo tudi), poleg tega pa precej stane (hodim samoplačniško). Seveda pa grem tudi s klomifenom na IVF (ker druge možnosti praktično nimam).
Zakaj klomifena ne smeš jemati kar ves čas? To je ravno tako hormon, ki v prevelikih količinah lahko škodi, zato so običajne terapije po 3 mesece skupaj, pa prekinitev, pa potem spet … če presodijo, da bi ti lahko pomagal.
Po mojem se lahko sama odločiš, kakšno terapijo bi rada – je pa res, če hodiš na GK, je pa tiste 4 poskuse za izkoristit – z vsemi zdravili, ki lahko pomagajo vred!
Srečno, Lara
Jaz pa nimam okvare jajčnikov, pa kljub temu očitno nekaj ni vredu. Po eni uspešni nosečnosti (mala je stara 4 leta) sem imela 2 spontana splava v 8. tednu, vzroka ne vem. Zdaj sem spet noseča (glede na ZM v 11. tednu) in ko sem bila pred 14 dnevi na pregledu, je vse kazalo OK, plodek velik 5 mm, ginekologinja je rekla, da bo pač TP malo kasneje. Danes pa sem šla še na eno kontrolo, ker sem se nameravala naročiti na NS, pa slabo kaže. V 14 dneh je zrasel le za dober 1 mm (velikost 6,3 mm) in utripi so komaj vidni. Ginekologinja je bila prav slabe volje, prav nič ji ni jasno kaj je narobe – zanosim brez problema, ampak to je pa tudi vse!
V ponedeljek sem še enkrat naročena, vendar imam zelo zelo malo upanja.
Res si nisem nikoli predstavljala, da se bo usoda tako kruto igrala z mano in verjemite mi vse tiste, ki čakate še na prvega sončka, da si jaz drugega želim prav tako močno kot ve prvega, zato vem kako vam je. Najbolj kruto od vsega pa je, ko si marsikdo, ki ve za mojo težavo (moj tast je prvi na seznamu) misli, kaj bi pa sploh rada, bodi srečna, da imaš enega. In tako smo tiste mamice, ki enega otroka že imamo dostikrat v mnogo večji nemilosti…