Pozdravljeni,

za mano so skoraj 4 meseci odkar je moj MOM nekega večera brez predhodnega opozorila zapustil mene in mojo hči. Še danes ne vem zakaj je odšel in šele po njegovem odhodu sem prvič slišala za MOM in tako spoznala šokantno resnico, ki me je še bolj pribila že na tako trda tla. Vprašanja so počasi začela dobivati odgovore in blazno me je prizadelo spoznanje, da je bila vse le iluzija v moji glavi, da je bilo pretiravanje glede ljubezni do mene zlagano, da je bilo pravzaprav vse zrežirano in zaigrano. Danes mi je jasno od kje ves tist kaos in zmeda. In resnica, ki jo človek ob tem spozna te izmaliči še bolj. Torej zanima me koliko časa ste tisti, ki ste bili v razmerjih z MOM potrebovali, da ste se sestavili nazaj, da ste spet začutili sami sebe? Imam občutek, da se navlečeš sranja, ki ti ga prinaša MOM. Še sama sem izgubila empatijo do marsičesa. Po 4. mesecih sem nekoliko bolje, vendar še zelo pod vplivom tega, kar se mi je zgodilo. Nikakor ne morem razmišlajti o tem, da bi bila sploh lahko še kadarkoli s komerkoli drugim. Tako me je poškodoval, da imam sedaj občutek, da bi rada v svoje življenje navlekla še več MOMovcev. Dokler bom imela ta občutek, da mi bo dolgčas brez kaosa, nenehnih dram, pretiravanju v izražanju ”ljubezni” do mene in vsega podobnega, ne bom taprava. Trenutno ne bi mogla biti z nekom, ki je recimo temu normalen. Kljub vsemu sranju, ki mi ga je moj MOMovec povzročal je bilo v dobrih časih res tako dobro, da česa podobnega nisem doživela nikoli prej. Imam občutek, da lahko grem do neba, vendar ne bom nikoli višje, kot sem bila z njim. Tako rada nisem imela prej nikogar, bil je moja droga, danes abstiniram. Na koncu je mene in mojo hči zavrgel kot prazno pločevinko, do zadnjega dneva pa sva bili njegovo vse. Strah me je tega, da bo moral biti naslednji ravno MOM, da me bo spet odneslo tja med oblake. Kakšne so torej vaše izkušnje po preživetju sociopata, narcisa, MOM-a oziroma kakorkoli mu že pravite?

LP

Moja izkušnja;
Trajalo bo še nekaj časa, v tem času boš sama pri sebi odločena, da se tega z njim 100% več ne greš, boš pa hkrati nanj tudi tako jezna, da bi ga najraje utopila v žlici vode. Potem boš nekaj časa jezna sama nase. Čim prej, ko boš začela razmišljat v smeri, da si bila ti le ena izmed mnogih lutk v njegovem življenju, ker si mu dovolila, da je »vlekel vrvice« in je lutka »igrala in plesala« vse z namenom, da je vsaj malce lažje životaril.
Ko boš začela razmišljat, da pa ti le nisi bila prej (pred njim) niti nisi zdaj več »lutka« in, da za to, da imaš lep dan ne potrebuješ nekoga, ki ti ta lep dan »nariše« kadar mu paše, temveč si lep dan lahko narediš sama. Takrat boš nanj in na tole tvojo življenjsko lekcijo gledala kot na nekaj, kar se je očitno moralo zgoditi, da si ugotovila, da ljubezen in spoštovanje najprej prepoznaš v sebi ter v vseh tistih, ki ti stojijo ob strani in ti ne povzročajo strahu, kaosa in čustvene bolečine.
Ko boš v sončnem jutru z veseljem oblekla hčerkico in se odpravila na izlet ter pri tem doživela, da bosta na izletu sproščeno uživali ter, da se boš zavedala, da ti ni bilo treba »stopati po prstih« ali na izlet sploh greste ali pa bo morda na izletu kakšen kamenček na poti narobe stal, takrat bo šlo na bolje.
In še nekaj. Spoznala si delovanje in vedenje tehle »čudnih tičev«. V kolikor si jih spoznala in naštudirala v nulo, verjemi, da boš 3x bolj samozavestna oseba, poleg tega pa jih boš zavohala na kilometre daleč. V tem primeru pa tudi ti njim ne boš več odgovarjala in se bodo tudi oni tebe izognili v velikem loku, saj jim tvoja osebnost ne koristi na njihovi za moč , prevlado in pozornost potrebni (bedni) življenjski poti.

Po mojem je dober znak že to, da sploh razmišljaš o drugem moškem.
Da si pa še vedno ufurana v njegov način, pa priča to, da se ti normalnost ne zdi zanimiva …

Meni se še vedno obrača ob misli nanj, kar zmrazi me, če se spomnim na njegov glas in na vse njegove sprevržene, nenormalne finte, izkrivljeni svet razmišljanja, čustvovanja … Za tistih pet minut sreče vsake toliko ni vredno. Čutim tak fizičen odpor, da ga nočem več nikoli videti in če me kdo vpraša kaj o njem, nočem govoriti in prepovem vsakršno nadaljnjo omenjanje njegovega imena. Mislim, da v življenju še nisem nikogar tako sovražila kot njega, in ne morem verjeti, da sem dopustila, da mi kdo dela nekaj tako groznega.
Pa verjemi, da sem že bila kdaj prej razočarana nad moškimi, prijatelji, sorodniki …

Ti kar v miru premisli, kaj te je zadelo. Detoksikacija se pri tebi očitno šele komaj začela.

Čvrsto na nogah: že danes sem 100%, da si z njim ne želim ničesar več, ne želim sama sebi skopati še ene jame. Že ta je bila izredno globoka, vsaj dno je imela. Imava hčerko in se trudim max, da z njo sploh nima nobenih stikov, celo malo slabe vesti imam okrog tega, vendar mislim, da sem se prav odločila. On pravi, sama veš kaj je dobro zate in zanjo, torej ker je tako moten se niti ne bonga z mano okoli stikov. Če pač menim, da je tako bolje ok. Najbrž mu to paše, kaj pa njega briga kaj je s tamalo. Odkar je šel ni nikoli vprašal, kako je, ali kaj rabi, kako živi, se razvija, raste. Nič. Parkrat je prišel pogledat za eno urco, pa še to je meni trosil cele kupe laži, kako bomo mogoče nekoč spet skupaj, le da zdaj ni čas za to. Jaz budala sem mu še verjela, dokler nisem slišala za tale MOM. No potem si je našel drugo žensko po enem mesecu in ni več hodil. Se pravi res nima enega hudega interesa, da bi jo videl. Hčerka je stara dobro leto. On sedaj živi v nekih abnormalnih pogojih, v neki baraki brez elektrike, nekaj se najbrž šverca pri tej novi babnci. Valda bom hči zaščitila pred takim kaosom,kot sem že omenila pa si je že našel novo žensko, kar me še posebej boli, ker je to samo še ena potrditev, kako mu nisem res nič pomenila, on pa je pravil kako rad me le ima. Ne razumem žensk, ki so s takimi tipi, ne glede na to, da je zapustil že 2 ženski s katerima ima otroka. No jaz sem z njim prerezala vse stike, ga pa včasih vidim v avtu in me čisto zresetira, kot da bi me stresla elektrika se počutim. Mislim, da bo to vsakič, ko ga bom zagledala neglede na to koliko let bo preteklo. Fizično sem se ga rešila (čeprav ga jaz sama ne bi nikoli zapustila, ne glede na to kaj vse je počel), čustveno tudi mislim, da ja, psihično bo trajalo še dolgo časa. Na začetku mi je rekel: ,,Dal ti bom najlepše življenje”. Vidim ja, da se je res dobro izkazal.

Momovka: Hm, ne vem ali ga sovražim, do njega čustim velik prezir in odpor. Tudi jaz ga ne bi želela videti nikoli več, iz njegovih ust nočem več slišati niti enega samega bullshita. Dobro si povedala, da se ne splača za tistih par minut vsake toliko časa. Vse se vrti okrog njih, ko pa ti namenijo tiste malo pozornosti vsake toliko časa ti to pomeni vse na svetu in si v tistem momentu najsrečanejši človek na svetu. Kakšna iluzija.

Z mojim MOMOvcem je bilo noooro dobro, ko sva se spoznala, to je to, bog ob polni luni. Intuicija mi je pravila svoje, glava drugo. Bilo je vsega in svašta…v momentu je lahko postalo vse narobe, nekaj sem rekla in je odvihral skozi vrata v oštarijo, ignoriral mene, hčer, tudi 2 dni zapored je lahko preslonel v oštariji, nič mu ni bilo mar ali lahko skrbim za najinega dojenčka, nobene prave podpore ni bilo. Ko sem omenila, kako lahko kar gre in ga ne briga za nič več je mnogokrat rekel: ,, Vprašaj se zakaj sem šel.” Aha, ker sem recimo rekla, da se mi ne da čisto vsakič brisati in pospravljati za njim usrane kopalnice. ,, Samo nergaš in težiš kar naprej”. Neverjetno kakšen preobrat se je lahko zgodil zaradi ene malenkosti in že je bilo vse narobe vsaj en dan. Nikoli se ni počuhal prej, kot v enem dnevu. Potem sva pri meni doma zrihtala stanovanje, se odselila iz najemniškega in po manj kot enem tednu v novem domu je že šel po svoje, še prej se je zapledel z eno žensko, še danes ne vem kaj točno je tisto bilo, verjetno pa ni bila edina. Maska je padla, videl je, da pri meni doma ne bo toliko manvrskega prostora in da se mora njegova igra končati preden bo razkrinkan. In še danes včasih pogrešam to masko, ki ni nikoli zares obstajala v resničnem svetu. Kdo je sploh ta človek – nimam pojma. Vem samo to, da to kar sem mislila, da je, NI.