Oh to življenje
Pozdravljeni. Sej ne vem kje začeti….se mi zdi da se trudim živeti samo še zaradi otrok. Sicer sem poročena, stara malo pod 40, ampak zelo nesrečna. Nekajkrat že padla v depresijo, imela napade panike,skratka precej stresno vse skupaj. Ljudje ki me poznajo bi rekli da mi nič ne manjka,da imam urejeno družinsko življenje in da uživam na polno. Pa vendar temu ni tako…..z možem že leta ne komunicirava tako kot bi zakonci mogli, prijatelji so, vendar nobenega pravega da bi se mu lahko 100% zaupala,oziroma sem tudi sama taka da se zelo težko zaupam…rajši tiščim vse skupaj v sebi dokler spet vse skupaj ne udari z mene. Sploh ne vem več kako naprej….ugotavljam da res se trudim vse skupaj samo zaradi otrok…ker drugače mam občutek da me itak ne bi nihče pogrešal…..
Mi je prec malo lažje pri srcu,ker sem se spihala 😊😊