Imam štiridesetletno hčerko, ki živi na drugem koncu mesta v svojem stanovanju. Ima službo, avto, ni poročena in je z nami v dokaj dobrih odnosih.
V zadnjem času pa se dogaja, da nas noče videti, ne sprejme nas v svoje stanovanje, pravi, da je utrujena.
Z njenim delodajalcem se skoraj ne poznam, tudi z njenimi znanci nimamo stikov, niti z njenimi sosedi.
Rada bi vedela, kaj je vzrok tej tako dokončni odtujitvi in me zanima kaj bi svetovali, naj kar sprejmem njene obrazložitve, naj silim vanjo in jo prepričujem ?
Težko mi je, ker vidim, da je nekaj narobe in se bojim, da bi se to stanje še stopnjevalo. Nikakor pa se ne želim vmešavati v njeno zasebnost.

Pozdravljeni,

verjamem da vam ni lahko. Včasih se pojavi vprašanje, ali se vtikati v življenje polnoletne in samostojne osebe, ali pa je pustiti pri miru. Svetujem vam, da zaupate svojem občutku. Če se vam zdi, da se hčerka morda spopada z neko stisko, je prav, da ste ji blizu. Morda je depresivna, morda ima zdravstvene težave o katerih ne želi govoriti. Če ste dosedaj imeli dober odnos, ni razloga, da vas naekrat izključi iz svojega življenja. Povejte ji, kaj opažate, kaj vas skrbi, povejte ji, da vam lahko zaupa, da karkoli že je, ji boste stali ob strani. Da ji želite pomagati, da jo lahko spremljate k zdravniku če želi.
Jaz ne morem vedeti, kaj je razlog za njeno spremenjeno vedenje, zaupam pa vašem občutku, da je nekaj narobe (mame imajo običajno dober “nos”). Poskusite tudi preveriti, ali hodi v službo in ali živi normalno kot dosedaj. Že to, da nimate nobenih informacij o njeni službi ali prijateljih je nenavadno.

Lep pozdrav,