Tadej ne vem kaj si bral, niti ne vem v kateri temi ampak očitno nisi razumel. Drugače si tega ne znam razložit. Zakon je jasen in če si nekemu otroku starš boš v rojstni list tudi vpisan. Da pa ljudje včasih zaradi hudobije drugih potrebujemo odvetnike ni potrebno posebej razlagat. Ampak tudi to ni ovira. Pač vpišeš starševstvo preko sodišča. Kje je problem?

Tožba mora biti utemeljena zato, da pravdo dobiš in ne zato, da lahko tožiš. Če veš, da si oče vprašanje utemeljenosti ni več. Torej kje je spet težava?

hm,
a se je moj mene odpovedal. ali samo pozabil, da obstajam….?

v bistvu gre za to, da parterka od partnerja zahteva, da se odpove otrokom, tako ali drugače, da bi lahko ona dva na novo zaživela. ste že kdaj slišali za tak primer?partner je resnično zaljubljen v to žensko, v poznih tridesetih, z dvema otrokoma, boji se da bo kdaj sam ostal. otroci bojo enkrat odrasli in šli, on bo pa ostal sam, brez kogarkoli ob sebi, da bi se staral z njim,…kaj pravite na to? vas je kdaj strah, da bi izpustili pravo/pravega iz rok? se bojite da boste sami v 100kvadratnem stanovanju, pred tv-jom,…nesrečni, pozabljeni, osamljeni, zagrenjeni, razočarani nad življenjem?

Jupiter, točno to kar pišeš – tip je zaljubljen (ok tud to se zgodi v poznih 30tih in adijo pamet!), vendar je vprašanje kaj se bo zgodilo, ko bo zaljubljenost minila. Le-ta nesporno mine po par mesecih ali letih in jo mora zamenjat ljubezen. Kakšna pa je ljubezen te nove partnerke do njega, če ne sprejema njegovih otrok???????????????????? Ne sprejema njega tkašnega kot je???? Jah meni to deluje kot velika verjetnost, da bo ostal sam.

NO saj tudi otroka nista njegova lastnina, vendar ima do otrok obveznost – da ju usposobi za samostojno življenje, mar ne???

Verjamem, da novi partnerki ni lahko usklajevati in deliti ga z njegovimi otroci, vendar..če je vanj zaljubljena bi ga morala sprejeti takšnega kot je – z zgodovino kakršno pač ima.

Mislim, da ta zgodba nima srečnega konca. Ta partnerka je preveč oblastna in ko se bo moškemu razkadila meglica zaljbljenosti bo nesporno moral postaviti meje…do takrat pa naj se raje izogiba “zaživetju” s to žensko…

sama sebe toliko poznam, da vem, da NIKOLI in NITI ZA EN DAN ne bi živela s človekom, ki bi od mene zahteval, da se odpovem svojim otrokom.

pravi ne zahteva od starša,da se odpove otoku,če zahteva to ni pravi in zato nimaš kaj zgubiti!

Kdorkoli bi to zahteval od mene, bi ga za vse večne čase izbrisala iz mojega življenja!

jupiter, to je tudi moja mama govorila, ko sem jo vprašala potem, ko smo vse tri sestre šle z doma, če ji ni bedno, da smo otroci šli zaradi očeta/alkoholika in kao drugače bi bilo, če njega ne bi bilo, pa je rekla, da ja, na stara leta jebolje meti nekaj, kot nič. pa ima, alkoholika, me tir pa živimo …. ena v najemu, druga 200 km stran, tretja pri fantu.

tudi jaz sem že pomislila na to, ko sem še bila s svojim zadnjim (7let), pa sem potem prišla do točke, da niti nisem tok stara, da bi o tem razmišljala in da bi zdaj, pri 36 letih an vska način hotla ostat z nekom, ki mi pa ni glih za bit z njim do smrti, na stara leta na najbrž tko al tko ne bom sama, če ne drugače bom imela v domu družbo. :))))

pri poznih 30 se mi zdi, da smo čist premladi za taka razmišljanja. se pa najbrž v takem razmišljanju vidi, da ne znamo živet sami, sami s seboj in neodvisno od drguih (mentalno, čustveno, finančno kakorkoli).

Jupiter, to pa je švoh.

Drugače se otroku ne moreš kar odpovedat (no, v čustvenem smislu že, v uradnem in materialnem pa ne).
Novi partnerki bi seveda ustrezalo, da bi bil brez obveznosti, da bi kasneje ona vse dedovala in da bi ves svoj čas in denar namenjal njej. Kako je lahko zrel človek zaljubljen v tako žensko in celo resno jemlje njene ultimate, mi pa ni jasno. Meni bi se zagnusila.

ta tip je daleč od zrelosti, bi jaz rekla

Ni dovolj spermij zato da si starš! In tako je tudi z vpisom v rosjtni list. In nehaj zganjat to biološko tiranijo, Kitty! Ker svet tako zajeban pa spet ni, kot bi ga nekateri radi prikazali.

Tožba pa mora biti utemeljena, moraš imeti razlog za tožbo, če ne se ti sodišče pač zahvali za plačilo takse. In razlog za tožbo ni “jaz sem seksal s mamico ona pa ne prizna”.

Tadej bravo. Končno si napisal nekaj resničnega. Svet ni tako zajeban kakor bi ga nekateri radi prikazali. Se povsem strinjam.

In če nekdo je starš otroku in to želi biti tudi bo. Nobena mama ne more tega preprečit. Pa lahko ti še ne vem kako prepričuješ ostale, da to ne drži.

Ni dovolj spermij zato da si starš! In tako je tudi z vpisom v rosjtni list. In nehaj zganjat to biološko tiranijo, Kitty! Ker svet tako zajeban pa spet ni, kot bi ga nekateri radi prikazali.

Tožba pa mora biti utemeljena, moraš imeti razlog za tožbo, če ne se ti sodišče pač zahvali za plačilo takse. In razlog za tožbo ni “jaz sem seksal s mamico ona pa ne prizna”.[/quote]

Samo v informacijo:
V postopku je treba dokazati, da:
je imel toženi v kritičnem času spolne odnose z otrokovo materjo,
je bil v tem razmerju spočet otrok.

resno? jaz sem pa mislila, da je dovolj E.T. dotik s kazalcem. :)))) mal heca.

Saj se najbrž heca. Da bi na sodišču dokazoval … haha. Kitty, očetovstvo je bilo in vedno bo odvisno od volje matere. In prav je tako! Nobena socialistična tiranija tega ne bo spremenila.

V Nemčiji je bil primer, ko je bilo dokazano, da nekdo ni biološki oče, pa je vseeno moral plačevati preživnino, ker se je smatralo, da je oče tisti, ki ga ima otrok za očeta.

Pa še drugi primer, 86. člen

Za očeta otroka, rojenega v zakonski zvezi ali v dobi tristo dni po prenehanju zakonske zveze, velja mož otrokove matere.

mene pa zanima pri vsem tem, kako se lahko npr. kateri od staršev uradno odpove svojemu otroku v primeru, da se ta otrok obnaša do svojega starša skrajno žaljivo in mu nakazuje tudi fizični napad nanj. Kako se v takšnem primeru prizadeti starš, v kolikor ne pride do izboljšanja medsebojnih odnosov, lahko odpove svojemu otroku?

Ne more se. Lahko ga izseli iz stanovanja (če je polnoleten), lahko pretrga stike z njim, ne more se mu pa odreči. No, razen če je kje kak kandidat, ki bi tega otroka posvojil.

Tako je kot pravi locevalka.
Saj zdaj gre itak samo se za dediscino, ce prav razumem je otrok starejsi (fizicne groznje).
Ma ne moremo se kar tako uradno odpovedovat otrokom – kje pa smo bili ko smo te nepopisane strudle dobili in jih bi bilo potrebno VZGAJAT, jim namenjat cas in pozornost, dajat ljubezen in obcutek varnosti?
Ce otrok nima odnosa do starsev, smo zal temu krivi samo mi sami in ze sama ideja, da se je nekdo sposoben odreci in odpovedati lastnemu otroku je meni znak, da s tem clovekom ni vse okay v mozganih.