Spoštovana ga. Mlinar. Zanima me, kako je z odpornostjo, ki naj bi jo otroku dalo dojenje. Prvega otroka sem polno dojila, bila sva srečma in zdrava do 6. tedna, ko je komaj preživel klinično sepso. Takrat sem se spraševala, kako, zakaj… odgovora nisem dobila. Drugega otroka sem dojila eno leto, potem se je sam postopoma odstavil,po tem času kar naprej zboleva, bolj kot otroci, ki jih mamice sploh niso dojile.Zakaj?

Draga Alenka,
vi ste dojili vaša dva otroka a sta bila vseeno bolna. Prav tako mnogo mamic, ki otroke zaliva po steklenički poroča, da njihovi niso bili nikoli bolni. Samo na osnovi tega ne moremo posploševati, kajne? Zakaj so vaši otroci bolj bolni od drugih, vam žal ne morem odgovoriti, zato je lahko namreč še več možnih, drugih vzrokov. Prepričana pa sem, da sta zato, ker sta bila dojena, bolezni prebrodila hitreje in manj burno, kakor če sploh ne bi bila. to trditev so dokazale številne zdravstvene raziskave.

Ker je materino mleko »živa« tekočina, vsebuje bogato zalogo belih krvnih telesc, ki se bojujejo proti okužbam tudi v otrokovem črevesju. Človeško mleko vsebuje tudi veliko količino proteinov, ki jih imenujemo imunoglobini in katerih funkcija je borba proti okužbam in tujkom. Ko je otrok še v maternici, prejema materine imunoglobine preko posteljice (placente). Ti imunoglobini pomagajo zaščititi otroka proti okužbam v prvih mesecih življenja, toda do devetega meseca počasi izginjajo iz telesa vašega otroka. Ko izginjajo materini imunoglobini, začne otrokovo telo proizvajati svoje, lastne imunoglobine, toda v prvih mesecih njegovega življenja je ta proces še zelo počasen. Materino mleko tako predstavlja vedno novo zalogo imunoglobinov in ščitijo otroka pred boleznimi. Kar se zaščite tiče je materino mleko najboljše ravno v prvih dneh po rojstvu, ko je majhen novorojenček močno izpostavljen okužbam iz okolice. Nekateri teh imunoglobinov pa delujejo podobno kot prekrivna varovalna barva ali plašč, ki zaščiti notranjost dojenčkovega črevesja pred nevarnimi bakterijami. Znano je, da imajo dojeni otroci v prvih mesecih življenja mnogo manj težav z driskami (gastroenteritis) in obolenji črevesja kot nedojeni.

Človeško mleko ves čas vsebuje tudi protitelesa, ki uspešno delujejo v boju proti bakterijskim in virusnim okužbam in prispevajo tudi k rasti potrebnih koristnih bakterij (Lactobacillus bifidus) v otrokovem črevesju. Protitelesa zavirajo rast škodljivih bakterij. V medicinskem žargonu pravijo, da imajo dojeni otroci mnogo bolj zdravo črevesno floro. Zdravniki so odkrili tudi, da ima materino mleko zelo pozitiven vpliv na zdravljenje črevesnih okužb pri otroku. V času epidemij gripe so tako polno dojeni otroci v prvih 6. mesecih svojega življenja, proti gripi zaščiteni že kar preko materinega mleka in mnogo manj obolevajo, če pa že zbolijo, pa si tudi hitreje opomorejo. Protitelesa v materinem mleku zaščitijo otrokovo črevesje pred škodljivimi bakterijami. Ob materini okužbi protitelesa iz mleka učinkovito zaščitijo otroka.

Ob rojstvu otrokov imunski sistem še ne deluje samostojno, popolnoma je odvisen od protiteles v materini posteljici (placenti), mlezivu (prvemu mleku po porodu, kolostrumu) in materinega mleka. Okrog šestega tedna otrokove starosti začnejo delovati celice v otrokovem črevesju, ki pomagajo otrokovi imunosti tako, da začnejo same proizvajati imunoglobuline. Okrog šestega meseca starosti ima otrok že svoj lasten, delujoč imunski sistem, ki pa je še nezrel. V tem času se začnejo proizvajati izločevalni imunoglobulini A (IgA).

Materino mleko ima tudi zaščitno lastnost pred alergijami zato, ker se v notranjosti prebavil naredi tanek film, ki otežuje prehajanje škodljivih substanc, snovi v otrokovo telo. Tako je otrok izpostavljen le snovem, ki jih je zaužila mati in tudi absorbcija teh snovi je manjša.

Prilagam še iz članka TELESNE PREDNOSTI DOJENJA:

Vedno se bo našel dojen otrok, ki je kar naprej bolan in zalivanček, ki je popolnoma zdrav in obratno. Tukaj bo veliko mamic zagovarjalo eno ali drugo. Toda – mnoge zdravstvene raziskave so pokazale nesporne prednosti dojenja za zdravje mater in otrok. Dojenje je čudovito dogajanje med materjo in otrokom. Je naravno nadaljevanje dolgotrajnega procesa, ki se začne s spočetjem, nadaljuje z nosečnostjo in porodom, dokler ne >pristaneživoprvo otrokovo cepivopravegazrelopretvorijo< v mleko, seveda ob ustrezni materini prehrani. Niso redke doječe matere, ki so nekaj mesecev po porodu celo bolj zadovoljne s svojo postavo, kot so bile pred nosečnostjo. Z različnimi raziskavami je bila dokazana 98 % verjetnost, da ženska, dokler polno doji (ne dodaja otroku druge hrane ali pijače, doji vsaj na štiri ure, kar velja tudi za ponoči, in ki otroku ne daje dude) ne bo ponovno zanosila. To pomeni, da je takšno dojenje zelo učinkovita in naravna metoda kontracepcije, ki nima negativnih stranskih učinkov na telo kot mnoge druge kontracepcijske metode, temveč ravno nasprotno. Dokler otrok še toliko potrebuje mater, da se želi dojiti tako pogosto, pač še ni pripravljen na novega sorojenca in materino telo se na sporočilo genialno odziva. Zelo zanimivi so tudi rezultati raziskav, ki so pokazali, da je bila dolgoročno pri ženskah, ki so dlje časa dojile, manjša verjetnost, da bodo zbolele za rakom dojke ali rodil. Dokazano je tudi, da dojenje zmanjšuje tveganje, da bo ženska zbolela za osteoporozo, saj se po končanem dojenju izredno poveča absorpcija kalcija v telesu. Tudi hormoni, ki se sproščajo ob dojenju, vplivajo na večjo občutljivost mater pri zaznavanju otrokovih potreb. Imajo pa še dodaten pomirjujoč učinek in blagodejno vplivajo na splošno počutje mater. Slednje je običajno boljše tudi zaradi več počitka ob hranjenju otroka. Matere, ki dojijo, so pogosto zaradi tega tudi bolj samozavestne. Ponosne so na svoje telo, ki pripravlja in nudi dojenčku idealno hrano. Ponosne so, da mu lahko z dojenjem nudijo najboljšo popotnico v življenje – tako v pogledu otrokovega telesnega kot seveda tudi psihičnega razvoja. Vsaki mamici je zelo hudo, če dojenček zboli. Občutek nemoči, v zvezi s tem, kako bi mu lahko pomagala, zlasti če otrok zavrača vso drugo hrano ali pijačo, lahko, če doji, nadomesti ali vsaj omili z zavestjo, da je storila za otroka najboljše, kar je možno. Skrb za malega bolnika je namreč s pomočjo dojenja veliko lažja, saj tega, v nasprotju z drugo hrano ali celo pijačo, ne zavračajo. Takó dojenje prepreči nevarnost dehidracije in verjetnost, da bi moral dojenček zaradi tega morda celo v bolnišnico. Dojenje pa mu nudi tudi izredno čustveno ugodje, ki pomaga k hitrejšemu okrevanju malega bolnika. Velika večina mamic ima neskončno rada svojega dojenčka, pa če ga dojijo ali ne. Na koncu lahko omenim še dve prednosti dojenja. Starši, ki se z dojenčkom odpravljajo na pot, imajo veliko prednosti, če je otrok še dojen. Skrbi o tem, ali so vzeli s seboj dovolj mleka v prahu, o oporečnosti vode, o gretju ali hlajenju pripravljene hrane, o umivanju stekleničk, ob dojenju odpadejo. Tako ostane več časa za doživljanje poti, sproščen klepet in krepitev družinskih vezi. V času, ko se mnoge mlade družine ukvarjajo s finančnimi problemi in tudi zaradi tega živijo bolj stresno, ni zanemarljivo tudi dejstvo, da je materino mleko poleg vseh drugih prednosti tudi zastonj. Mesečne prihranke družine, v kateri mati doji, lahko tako izrazimo v tisočih tolarjev, če pa prištejemo še stekleničke, cuclje, sterilizator, prihranek energije in časa, pridemo v enem letu že do kar presenetljivo visokega zneska, ki ga lahko uporabimo za zadovoljevanje drugih potreb.

Spoštovana ga, Mlinar.

Najlepša hvala za vaš odgovor. Veliko teh stvari sem že vedela, ampak kadar dvomiš in si razočaran, ti tak odgovor pomeni zelo veliko. Marsikaj pa sem tudi premislila vnovič in ugotovila, da sta razen dihalnih težav otroka kar zdrava, sploh kar se prebave tiče. Poudariti pa moram, da mi ni žal, da sem dojila, to je bila ena izmed najlepših izkušenj. Veliko teh stvari moraš razčistiti sam v svoji glavi. Najlepša hvala še enkrat in veliko uspeha.