Lepo pozdravljeni,

želela bi “slišati” vaše mnenje glede uskajevanja želja in potreb naše nove družine in sicer: Oba s partnerjem sva ločena, on z dvema, jaz z enim sinom iz prvega zakona. Moj sin živi z nama – skupaj smo se preselili pred pol leta. Njegova fanta prideta k nam vsak drug vikend od pe. do nedelje zvečer in za polovico vseh šolskih počitnic. Takrat je doma tudi moj sin, da so fantje, ki se lepo razumejo, skupaj. Naslednji vikend pa gre moj sin k očetu. Vsi se lepo razumemo in oba s partnerjem se trudiva, tako za najino vezo, kot sožitje in pravičnost med otroki. Tudi z bivšimi partnerji smo dogovorjeni, da se trudimo funkcionirati v dobro otrok in zgledno sodelujemo. Vse skupaj pa terja veliko organizacije, prilagajanja in kombiniranja in tukaj nastaja problem. Fantje odraščajo (11, 8 in 7 let) in imajo vsak dan več obveznosti, od šolskih, športnih, do družabnih. Nemogoče se je na isti dan udeležiti vseh aktivnosti, tekmovanj, rojstnih dnevov…. Z partnerjem vedno postaviva prioritete, poskušava ustreči enkrat enemu, enkrat drugemu, ob tem pa še vedno najti čas za skupne izlete, igre, pogovore in predvsem “delovati v miru” in ne kaotično, v kar nas sili današnji čas in naša situacija.
Problem je ker se njegova bivša partnerica (ki ima tudi novo družino) ne strinja z našim načinom funkcioniranja in želi “naš” vikend splanirati “po svoje”. Na primer sredi dneva, sredi vikenda, naj bi odpeljali enega od otrok 30 km stran za 2h na rojstni dan njegovega prijatelja. Tako imamo razbit vikend in ga moramo preživeti ločeno (s tem da imamo samo en avto), ali pa moramo ostali štirje nekje čakati), ne moremo na celodnevni izlet… Že tako smo velikokrat v takšni situaciji, ko je pač kakšna pomembna zadeva (otroška tekma, nastop, družinska praznovanja…), ki se jih ne moremo ali ne želimo ogniti in se jih udeležimo vsi ali gremo vsak na svoj konec, ampak čisto vsak vikend in za vsako stvar pa ne. V konkretnem primeru se je sin strinjal, da ne gre na praznovanje in bo sošolcu voščil kasnjeje, bivša žena pa je “napadla” partnerja s precej obtožujočimi besedami, z očitki za nazaj in “grožnjami” za naprej…. da se je otrokom treba prilagajati ….

Moje vprašanje se nanaša predvsem na to, do kakšne meje se je naša nova družina dolžna prilagajati in usklajevati vse interese vseh vpletenih. Moje mnenje je da imamo pravico tisti vikend uskladiti po svoje in posvojih najboljših močeh (seveda v dogovoru z otroki) ker je nemogoče vedno ustreči vsem. Potem je seveda tu še moj bivši partner, ki ima včasih neodložljive obveznosti in na koncu še midva in najine službene poti…

Zadeva seveda ni kritična, so pa na novo ustvarjene družine veliko bolj pod stresom in na prepihu. Glede na to, da sva oba s partnerjem vložila ogromno energije (vsak zase, še predno sva bila skupaj), da bi odnosi do bivših ostali normalni, predvsem (ali samo) zaradi otrok, da bi otroci res čim manj občutili težo ločitve, se mi zdi škoda, da bi zdaj to porušili. To so tako občutljive teme in “prtljaga iz preteklosti”, da z vsako napačno besedo lahko prizadaneš bivšega partnerja in “vojna” se začne. Partner je bil ob “napadu” presenečen in prizadet, predvsem, ker se res trudiva po svojih najboljših močeh, ker je čudovit oče in vzojitelj in se razdaja in zaveda “teže” ločitve za otroke. Boji se, če bo odreagiral tako kot čuti, da se bo situacija zaostrovala, kar pa dolgoročno nikakor ni dobro, predvsem to občutijo otroci, po drugi strani pa je nekako treba potegniti mejo.

Kakšno mnenje, nasvet?

Lep dan in veliko uspeha Miša

Boga zahvali, da nimata še skupnih otrok, potem bi lahko rekla, dragi mož, tvoj in moj otrok pa najinega tepeta !

:)) Barbarela, tole se pa res hecno sliši.

Miša, ne vem, koliko je moj odgovor primeren, ker nisem niti v podobni situaciji. vama pa moram čestitati, da vama uspeva tako vzdrževat korektne odnose z bivšimi, kot usklajevat vse obveznosti.

moje mnenje je tako – za vikend, ko sta njegova otroka pri vama nima ona nobene pravice, da ju je treba po njenih zeljah nekam vozit. ja-ce si otrok necesa zelo zeli, se ne da prestavit in je vnaprej dogovorjeno. potem seveda ni dvoma, najbrz bi mu tudi vidva rada ustregla. toda v kateremkoli drugem primeru za vikend otroka nista pri njej in nima pravice razporejati njunega casa. ce se da, naj to bivsi na en normalen nacin poskusi dopovedat.

:-))), sva razmišljala tudi v tej smeri in prišla do podobnega zaključka, kot ti, tako da bova ostala kar na skupni št. 3. Si ne predstavljam igrati nogometa in rolati s tremi nadebudneži, medtem ko ti v kengorujčku poskakuje dojenček, ki se pomožnosti še doji istočasno;-),

lep dan M.

Morala bi čestitati vsem štirim, ker moram reči, da se tudi bivša trudita – vsak po svojih močeh – seveda pa so pri toliko različnih interesih komflikti včasih neizbežni – zato pa iščemo najboljše možne rešitve. Hvala za tvoje mnenje in lep dan, Miša

Moram vama (oz. vsem vam) res čestitati, da sete si uspeli na tako lep način ponovno ustvariti družine – to je res težko-… Res nevem zakaj mora bivša partnerica težit – vedno mora bit nekaj…, res kot, da dela to zanalašč… ..
No tako kot so že drugi rekli – ta vikend je vaš in se ona nima kaj vtikat… Otrok s bo a sam odločil kaj bi raje… saj so že dovolj veliki… … To povejte lepo v normalnem tonu in upajte, da bo razumela… Problem je edino lahko takrat… … , če je ženska malo smotana in bi začela delat kakšne probleme…

Tudi jaz se to dostikrat sprašujem, vendar nikoli nisem hotela tega izpostavljati na forumu.

Zakaj? Ker imam občutek, da bi mi odgovarjali v stilu – češ, saj si vedela v kaj se podajaš. Torej, zakaj stokaš??? Sama si to hotela.

Jaz sem dobila v paketu kar dva – eden je z nama, eden pa na štirinajst dni, ker sicer živi z mamico. Potem so me vsi trje prepričali še za enega otroka. No, zdaj imamo tudi mi za usklajevati pet interesov + mamin interes. Vem, kaj misliš in čutiš.

Ker si vprašala za mnenje/nasvet, ti povem, da jaz gledam na celo zadevo kot na en zahteven življenjski izpit iz potrpežljivosti. Kadar vem, da so v igri resnični interesi otrok, mi sploh ni težko potrpeti. V bistvu sploh ne smem temu tako reči. Večkrat pa otroci, ki so iskreni, izdajo mamico – in tako uvidim, da vseh nas pet pleše, tako kot ona žvižga. O, to pa ni več hec! Da bi ji partner karkoli lahko dopovedal – nima smisla pričakovati. Da bi otrok, ki se znajde med dvema ognjema, samo še bolj trpel, če bi jaz ali partner rekla karkoli čez mamico – je jasno. In kaj ti(mi) ostane???

LP, Mojca33

Ja, to je res tako – najbolj razume tisti, ki izkusi na lastni koži:-). Tudi jaz jemljem te zadeve kot en velik izziv in niti za trenutek mi ni bilo žal, da sem se “spustila” v to, ker imam čudovitega partnerja in družino, le da včasih malo zmanjkuje energije, predvsem, ko daš vse od sebe, pa še vedno ni dobro za vse. Si mi pa dala mislit – tudi pri nas kdaj “izdajo” mamico, in mogoče je zadnji odziv posledica tega, da je eden od fantov izrazil željo, da bi raje živel pri nas? Kakorkoli najboljši recept je res potrpljenje in še enkrat potrpljenje. Vedno se poskušam postaviti v kožo drugega in ga s tem tudi razumeti. Po drugi strani pa je moj sin dobil enkratno izkušnjo, ki jo kot edinec nikoli nebi. In zelo zanimivo jih je opazovati, tele naše falotke, če so sami, se velikokrat “skregajo”, ko pa je v igri še “ostali svet”, pa se vedno potegnejo en za drugega, kot pravi bratje.
Če sem prav razumela, ti prej nisi imela otrok? Še dobro, da so te “prepričali”, ker mislim, da je vseeno bolje da občutiš materinstvo na svoji koži, da ne bi kdaj obžalovala. Sicer pa si že kdaj slišala tisto: “Bog ti naloži toliko, kot ve da zmoreš:-)”

Veliko veselja ti želim, Miša

O, sem prav vesela, da si odgovorila. Točno tako, res. Včasih malo zmanjka energije, pa ti dajo otroci nov zagon, ko jih takole opazuješ. Ponavadi dobiš svež val energije ravno takrat, ko najamaj pričakuješ. Takrat si jaz napolnim baterije. Priznam, da so včasih že čisto prazne 🙂

Ja, prav si razumela našo situacijo.

Otroci hitro ugotovijo, kako stvari stojijo. Takšne želje po menjavi bivališča so čisto legitimne. In kako zaboli, ko to slišiš iz otroških ust. Midva sva izkusila že obe varianti. Prvič, ko je mlajši hotel k nam. In drugič, ko je starejši hotel k bratu in mami.

Se breva, Mojca33

Moje čestitke za tako dobro usklajevanje.

Zakaj je nujno,da bi se odpovedala še enemu dojenčku?Kaj koga briga,kdo je od koga kaj.Saj se imate lepo,je pa napetost,ker gledate,da bi bilo vse popolno.
Če imata njegova sinova vikend pri očetu,nima bivša kaj za komandirati,kaj in kako boste vi preživeli skupni čas.