Spoštovana g. Rejec

Nevem, če se bo dalo o tem še enkrat polemizirati, morda mi bo že to da opisujem svoje pretekle dogodke in občutke pomagalo do razjasnitve.
Gre, kot sem zapisala v naslovu za odnos do partnerja. Skupaj sva že toliko časa, da bi mu sedaj že lahko zaupala, pa mu vendarle ne. Problem je v tem, da sem sama že bolestno ljubosumna na vse ženske, s katerimi pride v stik. Takšna sem sicer že od malih nog in me nepravična razdelitev, ali pa krivično presojanje razjezi do takšne mere, da se ne morem več kontrolirati. Nevem, morda to izhaja iz nenehnega primerjanja s starejšo sestro, s katero se sedaj ko ne živi več z nami razumeva mnogo bolje, seveda dokler ne pride do prej opisanih situacij! Dosedanji odnosi z moškimi so se vedno trgali ravno zaradi njihove nezvestobe in moje ljubosumnosti. Vem da sem tip ženske, ki jo mnogo moških opazi (da nebo zvenelo samohvalno, vendar to priznajo tudi mnoge ženske. Zaradi te prirojene kvalitete sem na žalost mnogo na slabšem kot mogoče kdo misli!!!), vendar na žalost sami ženskarji lepih telesnih in obraznih potez, ki jih prizadeta ženska duša ne gane. Nenehno sem se torej pehala za temi lomilci src. Lastnosti, zaradi katerih mi je prenekateri moški padel pred noge- samostojnost, ponosnost in samozavest so v trenutku izpuhtele, ko so me prevarali in sem jih bila pripravljena skoraj na kolenih prositi za naklonjenost in pojasnila. Iz mene so naredili le obupno nezaupljivo žensko, ki je ob prestopu iz najstnice v odraslo žensko prinesla s seboj le polno torbo zagrenjenosti, obsedene ljubosumnosti in nezaupljivosti. Začela sem se tudi obnašati podobno kot oni; prežala sem na žrtve, ki sem jim kmalu potem ko so me “ulovili” dala jasno vedeti kdo je vodja igre!!! Nažalost ali pa na srečo, kaj pa vem, se je takrat pojavil ON. On, ki ga resnično ljubim, pa mu vendarle tega ne upam preveč očitno pokazati, ker se bojim, da bom zopet ostala sama. Tudi on me ljubi- vem, vendar mu še vedno ne zaupam in ga nadlegujem ko se odpravi ven s prijatelji. Najprej ga spodbujam, potem ko pa se pozno ponoči, ali pa zjutraj vrne, mu pripravim pošteno pridigo. Vem nepravično! Odločila sva se za otroka in ga tudi z veseljem pričakujeva, še posebej on, vendar nekako ne verjamem da gre za pristna čustva. Zakaj, se boste vprašala. Zato, ker sem tudi njega že dobila na laži, ki se tiče bivše ženske!!! Moji izbruhi so vse pogostejši, težko se kontroliram. Moj glas je že tako močan in globok, ko pa vzrojim skoraj pokajo stekla. Vem, da ga prekašam tudi retorično, zato mi to med konfliktom daje še dodatno vnemo. Imam občutek da sama sebe še spodbujam, ko se poslušam kaj govorim. Ves čas pa mi en glas iz notrnjosti govori, naj se umirim in utihnem, se zavlečem vase in zjokam, da mu s tem pokažem, kako mi je res hudo. Kot da sta v meni dve Tini- tista dobra in tista slaba, ki na žalost prevlada! Kaj naj naredim, bojim se, namreč mlada sva še oba in morda se naveliča mojega nenehnega tečkanja in bom ostala spet brez moškega, ki ga ljubim- le da tokrat še z otrokom?
Končujem tole tožbo v upanju, da je kakšna rešitev, tudi za takšne kot sem jaz.?!
Tina

Spoštovana Tina,
v bistvu bi vas moralo bolj kot hipotetična možnost, da v času odsotnosti svojo pozornost posveča kateri drugi motiti dejstvo, da je V TEM ČASU NE POSVEČA VAM.Tudi pogosta popivanja do zgodnjih jutranjih ur, čeorav nje vseebujejo niti kančka spolne nezvestobe, pomenijo resno opozorilo za možni razvoj alkoholizma in s tem precej oklestijo seštevek fantovih vrlin.Če še dvomite o tem ali je odnos do njegove bivše dokjončno razčiščen, počakajte še nekoliko z zanostivijo, razen če vas ne prioganja biloška ura, pa še tedaj pomislite na to da si otrok zasluži dorrega očeta, njegova mati pa dobrega moža.Samospoštovanje bo treba okrepiti, predvsem tako da boste za vselej odpravili klečeplazenje in boste postali do drugih natančno toliko zahtevni, kot ste do sebe.Ko boste to dosegli, bo ljubosumnost dobesedno izhlapela.