To pa ni bilo lepo!

Obrni se na forum otroci s posebnimi potrebami. Ena od mamic (ali bodočih mamic) je spraševala starše če bi ponovno rodii otroka s posebnimi potrebami, če bi bili v situciji kot si sedaj ti (če bi imeli možnost odločiti). Svetujem ti, da si prebereš odgovore.
Odločitev za ali proti pa bo kljub temu tvoja in moževa. Potrebovala bosta veliko poguma.

Draga Manjam,

zelo mi je zal za tvojega sina.

Spostujem tvojo odlocitev. Pokazala si veliko mero poguma.
Za vsako odlocitvijo je treba stati. Tvoja je bila najtezja za mater.

Meni ni bilo dano odlocati se, meni je hcerkico ob porodu vzela kar sama mati narava.
Doma sem ze imela vecjega, zdravega, prvorojenega sina.
Na zacetku sem se in so me tolazili tudi s tem, da ce bi otrok ostal ziv, bi lahko imel hujse posledice. Vedela sem, da je to zelo slaba tolazba, vendar se med utapljanjem oprimes tudi robide. Kaj pa ce bi bila res hudo prizadeta?
Ravno tako, kot nisem bila pripravljena na izgubo otroka, ki nam je vsem popolnoma spremenila zivljenje v trenutku, nisem bila pripravljena niti na to, da ne bi zdrav.
Saj poznamo tisto dobronamerno frazo, ki jo poslusamo med nosecnostjo: “Samo, da bo ziv in zdrav.”

Po tistem sem prestala se eno nosecnost, s srecnim koncem, zdravim sinom.
Sedaj ne vem, kaj bi storila, ce bi se morala odlociti.
Se vedno zalujem za hcerkico. V mislih si jo predstavljam lepo, perfektno, tako kot s temi svojimi ocmi vidim tudi moja dva druga korenjaka.

Na tem forumu je veliko razlicnih usod, vse pa zdruzuje zalovanje, taksno in drugacno.

Ostani pogumna in ko bos prebrodila najtezje obdobje zalovanja, bos se bolj prepricana sama vase.

Oprosti, ce sem sla predalec,

lep pozdrav,

A.M.

Prav si se odločila, ker skoraj nihče ne ve, kako hudo je imeti težave s črevesjem, da ne govorim o izrastkih, zoožitvah, boli, zvija, krči,…… otročku si naredila najbolje, nisi gledala le nase ampak predvsem nanj in tako je prav.

Drži se!

Jaz vem, čeprev ni ista bolezen, vem kaj pomeni bolno črevo.

Groza, groza!
Tako odgovori pa me pretresejo. Kako lahko???
Vsi vemo, da je tvoja bolečina huda ampak, da nekomu kaj takega napišeš, pa je obup.
Me prav zanima, če bi se odločila za tako pisanje, če bi bila ti na njenem mestu?? Vejretno ne! Pišeš le zato tako, ker sedaj misliš, kako bi ti vse to z levo roko dala skozi, le da bi ga imela. A žal ni tako, ko imaš nekoga bolnega doma vidiš, da v bistvu ni pomembna le njegova prisotnost (je nam a ne njemu, mi smo egoisti pa ga hočemo za vsako ceno) ampak predvsem njegova kvaliteta življenja. Bi rodila otroka in ga vsak dan gledala zvitega v bolečino??? Vsak dober človek tega ne bi zaradi svojega egoizma naredil ampak bi se odločil nasprotno ravno zaradi otroka in njegovih muk, ter bolečin.
Ti očitno ne, žal mi je zate.