Pozdravljena Karmen!

Redno prebiram tvoj forum in moram provedati, da mi je bil v veliko pomoč ko sem bila v dvomih. Sama ti do zdaj še nisem postavila vprašanja, saj sem našla vse kar sem želela vedeti v odgovorih na vprašanja, ki so jih postavile druge mamice. Tako da teorijo bolj ali manj obvladam. Zdaj pa se mi je nabralo kar nekaj vprašanj in vnaprej se ti opravičujem, če bom delovala zmedeno, saj se nekako ne navezujejo in se mogoče celo izključujejo. Pa vendar:
1. Stari smo štiri mesece. Veseli in zadovoljni, rastemo kot konoplje… Začeli smo se zanimati za okolico in to tako zelo, da nimamo časa za dojenje: moja pupa sesa izmenično na eni dojki (ko je dovolj mleka) največ tri (maksimalno 5) minut; ko je mleka manj sesa na obeh tudi max 3 min. Svetovalke povsod pišete, da naj bi dojenčki sesali vsaj 10 (do 30) minut na eni dojki. Ali se mi zato dogaja, da količina mleka niha? Poskusili sva že vse mogoče, tudi gnezdenje (tulila je, da je bila groza), pa se ni nič obneslo. Po treh minutah izpusti in ni šans, da bi ponovno zagrabila (zvija se in joka, ko jo hočem prisiliti). OK, si rečem, pa ni več lačna – vendar ko takoj nato začne sesati svoje ročice, pleničko, odejico … ali zahteva dudo (ja dudo imamo, ker je kot novorojenček hotela stalno sesati, jaz pa sem imela vnete bradavice), sem v dvomih.
2. Zadnja dva tedna jo podnevi komaj pripravim do sesanja. Če je prej jedla na dve uri, uro in pol ali tri ure mi jo zdaj komaj uspe prepričati, da jeva na tri ure in pol – pa še to imava prave borbe, preden zagrabi in začne piti (ko je mleka manj je še mnogo, mnogo huje, kot takrat ko šprica). Fora je v tem, da vem da je lačna (sitnari in si vtika roke v usta), pa vendar je duda boljša od mojih prsi. Seveda si tako mleka ne navleče in zvečer ga imava komaj zadosti. Seveda pa ponoči ni nobenih težav: ponavadi je tri krat na noč, zdaj pa bi kar 4 do 5 krat. Saj nimam nič proti – ko se naje takoj nazaj zaspi, pa vendar mi mama pravi, da jo razvajam, naj ji ponoči več ne dajem jesti, pa bo podnevi več jedla. Jaz pa sem vesela, da vsaj ponoči je brez težav. P:S: Dudo sem poskusila ukiniti, vendar se je preveč navezala nanjo.
3. Kot da to ni dovolj: levo dojko ima raje kot desno. Tako mi zadnje dni desno kategorično zavrača. Poskušam jo dobiti na finto, tako da ji ponudim levo in ko se sproži izcejalni refleks in začne piti, hitro zamenjam strani. To uspeva, dokler ji mleko samo teče v usta, ko pa bi si morala navleči, izpusti in pod nobenim pogojem noče več zagrabiti. Logično, je desna zato vedno manjša. Ali delam narobe? Seveda spet ponoči ni nobenih težav.
4. Da zaključim: očitno je, da je svet bolj zanimiv kot moje prsi (logo!), crkljanja na dojki ni – razen ponoči (posledično manj mleka). Ali naj začnem razmišljati o »trdi« hrani? V glavnem, dojenje je postalo strašno naporno: kako prepričati otroka da naj je???
5. In kaj bi sploh rada? Rada bi, da mi poveš, da je vse kar sem napisala normalno, da bo minilo in bo moja pupa pač jedla ko in toliko kot bo lačna in da zaradi tega ne bom izgubila mleka. Ali so to pač moje pobožne želje?

Upam, da nisem (zelo) predolga in ne delujem zmedeno ampak to se mi že nekaj časa mota po glavi in enostavno moram nekomu potožiti. Doma mi namreč vsi pravijo naj že neham tečnariti, češ glej kako raste, nobeden pa ne vidi, koliko energije moram vložiti v to, da dečvo le nahranim…

1cvetka

Draga Cvetka,
najlažje in najhitreje vam bi odgovorila kar na vprašanja št. 5. – da, res je vse to normalno. Ampak to je bolj kilav odgovor, kajne? IN tega od mene zagotovo ne pričakujete, ker drugače svojih vprašanj ne bi napisali in ker bi bilo potem to podcenjevanje vaših skrbi. Torej vas zagotovo ne morem kar tako na hitro odpraviti.

Ker pa bom čez vikend na Štajerskem, vas prosim, da na moje natančne odgovore počakate do ponedeljka. Bom mislila na vas, brez skrbi – s seboj bom nesla prenosni računalnik in upam, da bom imela kaj časa za pisanje. Le povezave z internetom ne bom imela 🙁

Rada bi dodala, da je stvar pri nas identična (jemo 3 minute, potem jok in potem glodanje ročic ali dude), le da je naša dojenčica stara 2 meseca. čisto sem že panična, ker otrok ne je in me ves čas skrbi, da ni z njo kaj narobe. Klicala sem pediatrinjo in pravi, da so to krči, ki jih naša punčka sicer ima že od rojstva, pa do sedaj še ni bilo tako hudo. Mene pa skrbi, saj vidim da bi jedla, pa namesto tega joče. Zato sva že dve, ki bova vašega odgovora zelo veseli.

Zivijo!
Tudi mi smo stari 4m in tudi pri nas je hranjenje prava borba. Zunaj hiše ni šans da bi sploh kaj pil saj se dogaja vse preveč zanimivih stvari. Ko pa smo doma pa hranjenje traja tudi max. 5 minut. Sedaj ga dojim le še v spalnici, morava biti sama in rolete potegnem dol. Poizkusi, morda bo pomagalo tudi pri vas.
LP Jasna

Drage Cvetka, Viki in Jasna!

Dojenček nima časa za dojenje. Čas dojenja je zelo kratek. .

Cvetka, ni čisto res, da mora dojenček sesati nek točno določen čas. Najmanj deset do trideset minut na eni dojki velja predvsem za novorojenčke, ko se laktacija šele dobro vzpostavlja in se mati in otrok učita dojenja. Pravilo, da naj bo novorojenček pri prvi dojki najmanj, poudarjam (!) najmanj 10minut je postavljeno zato, da dojenček zagotovo pride do zadnjega, redilnega mleka. Ko se dojenje vzpostavi in postaneta mati in dojenček uigran par, se lahko čas dojenja skrajša. Nekateri otroci znajo res zelo efektivno in v zelokratkem času popiti vse mleko,ki je trenutno na voljo. Toda pri vama ni problematičen čas dojenja (ker otrok lepo napreduje, raste in se razvija, lepo polni pleničke) ampak kreganje med dojenjem oz. zavračanje dojenja po določenem času (za katerega menite da je prekratek). Pravite,da gnezdenje ni učinkovita metoda. Draga Cvetka, očitno je, da imate zelo radovedno in zelo vedoželjno deklico,ki verjetno meni, da bo vse zamudila 🙂 Možno je tudi, da se vaša deklica doji drugače zaradi napovedujočih se zobkov (drgnjenje, sesanje)ali pa se pri vas napoveduje menstruacija. Težave,kijih opisujete so zelo značilne tudi za zadnja dva vzroka. Kako ravnati?

Sprememba ritma hranjenja je zelo pogosta pri večini dojenčkov. Kar opisujete, da ponoči težav ni me navaja na misel, da je okoli vas podnevi res lahko preveč stimulacije in zunanjih dražljajev. Poskusite z metodami, ki so napisane v moje odgovoru na zgornji povezavi.

Pravite, da je mleka zvečer premalo?

Aha, večerno dojenje – začarani krog neprenehnega hranjenja? Če preko dneva dojite pravilno in pogosto, že po osnovnih zakonih tvorjenja mleka -le tega zagotovo ne zmanjka, saj se tvori sproti. Mislim, da je večerne težave prej potrebno pripisati predvsem dejstvu, da smo tudi mamice takrat že utrujene. Še posebej, če imate še stareje otroke ali zelo naporen dan za seboj… Takrat smo mamice utrujene, nerazpoložene, hormon “sreče” oksitocin, ki sproža hormon prolaktin, ki ima dejavno vlogo pri dojenju ne navre tako, kakor bi si me želele. In posledice so tu.

Poskusite omejiti svoje večerne dejavnosti, naj bo to miren in prijeten čas. Poskusite lahko tudi z gnezdenjem, plesom, kengurujčkanjem ali skupno večerno kopeljo, naj bo to prijeten in miren čas. Mnoge mamice to tako uspava, da zaspijo skupaj z dojenčkom.

Mnoge mamice so našle naslednje rešitve za “večerne bluese”:
– dojite v kar najbolj pravilnem položaju, vmes podirate kupčke
– pazite da plenička ne bo pretesna
– zavijte otročka v manjšo rjuho (odejica je v tej vročini prevroča) v bubo (rokice so navzdol in pod odejo)
– nosite otroka na rokah (za to so močne očkove roke še najbolj pripravne) tako, da je položen delno na na levi bok in delno na trebušček
– očka naj nosi otroka v (podprtem) pokončnem položaju, tako da z glavico leži na vdolbini med očkovim vratom in rameni. Pri tem naj mu očka nežno brunda, ta globoki, brundajoči, vibrirajoči zvok otroci obožujejo
– glasno šuškajte (glasovi “šššššš” so podobni glasu krvi, ki ga sliši otrok v maternici)
– zibajte ga z drobnimi, hitrimi nihaji (previdno in na pravi način)
– ponudite ji sesanje (jokajočim dojenčkom največja uteha)
– topla kopel
– masaža trebuščka in telovadba z nogicami
– ja, tudi hopsanje na veliki žogi je fina zadeva (tudi pri nas se je iskala za zelo uspešno metodo uspavanja in umirjanja)

Mama vam pravi, da otroka z nočnim hranjenjem razvajate. Cvetka, enačba je enostavna: če se otrok doji manj podnevi, se pač doji več ponoči. Seveda pa je to naporno za vas. Če bi deklici nekako ukinili nočne podoje,bi se kaj hitro lahko zgodilo, da bi se vaša mlečna zaloga zmanjšala in bi deklica začela slabše napredovati. Zato nočno hranjenje le obdržite, poskusite pa si ga tudi kar najbolj olajšati.

Vaša deklica ima eno dojko raje kot drugo.

Mnogo mamic opaža, da se otroci na eni strani raje dojijo kot na drugi. In posledično tako ena dojka proizvaja več mleka kot druga. Tudi v običajnem stanju ženske normalno nimamo popolnoma simetričnih in enako velikih dojk, le da razlika ni tako opazna. Poskusite dojiti tako, da ji ponudite priljubljeno stran, ko mleko začne teči pa jo le prestavite nekaj centrimetrov v desno, na desno dojko in tako otrok ostane v enakem položaju. Pomagajte si z blazinami.

Gosta hrana?
Cvetka, še ne. Verjamem, da se vam zdi misel na gosto hrano, ki vas bo odrešila vseh trenutnih težav kaj vabljiva. Toda, otrok naj dobi gosto hrano šele takrat, ko pokaže znake zrelosti.

Dejstva in priporočila o uvajanju goste hrane:

Ppo priporočilih svetovne zdravstvene organizacije WHO, številnih svetovnih pediatričnih akademij, Unicefa, CINDI in LLLI začnemo pri dojenih z uvajanjem goste hrane po DOPOLNJENEM ŠESTEM MESECU. Še boljši odgovor pa je ta, da začnemo z uvajanjem goste hrane, ko otrok pokaže znake zrelosti. Večina otrok doseže te znake (kakšen lahko tudi manjka) po dopolnjenem 6. mesecu. Znaki so naslednji:
-otrok bo samostojno in dobro sedel
– imel razvito koordinacijo roke-usta
– izgubljal izrazit refleks izplazenja jezička, ki je potreben za sesanje
– otrokova prebavila so že dovolj zrela za sprejem druge hrane (nezrelost vidimo tako, da otrok izloča cele koščke neprebavljene hrane)
– je sposoben hrano prežvečiti in pogoltniti
– dobiva ali že ima zobe in ima veliko željo po žvečenju
– kaže izrazito zanimanje za hrano na krožnikih družinskih članov in grabi hrano z njih
– po dopolnjenem 6. mesecu nenadno povečanje števila podojev (ki nimajo vzroka v bolezni, zobenju, poskokih v rasti ali zaradi spremembe običajnega načina življenja v družini) ki traja več dni

Cvetka, vaše dojenje ni čisto normalno, ker vam predstavlja problem. Dogajanja, kijih opisujete ponavadi imajo nekakšen vzrokin ko ga odstranimo, težave preminejo. Bolj ali manj.

Jedla, ko bo lačna? Hej, ali nisem že stokrat napisala na ta forum, da dojenje ni samo hranjenje?

Izgubila mleko? Prosim, preberite:

Upam, da vam nisem naložila preveč “domačega branja”. Če boste med njim našli kakšno rešitev, ali če boste sami našli rešitev, ki bo delovala v vaši družini, pa jo z veseljem lahko podelite tudi z nami na tem forumu.

Drage Viki, Jasna in Karmen!

Medtem, ko sem čakala odgovor (čez vikend) so se pri nas razmere zaostrile (podoje je kar izpuščala) in nato, hvala bogu, tudi bolj ali manj same od sebe rešile. Zdaj že dva dni bolj ali manj jemo brez težav. Gnezdenje, kot sem že povedala, se pri nas ne obnese. Sem pa našla eno drugo varianto: ko se greva dojiti leževa tako, da ima dečvica v ustih dudo, nato se malo pocartava in medtem ji vzamem dudo iz ust, no, potem pa zagrabi za bradavico. Če je treba to nekajkrat ponoviva. Bolj prazna je dojka, težje je.
Finto z izcejalnim refleksom in menjavo strani že izvajava – obnese se.
Sem pa morda našla tudi vzrok: moja gripa in “zdravila za lajšanje te (med, Granobil…) Zdaj ko se mi je zdravje izboljšalo (in sem izločila vsa zdravila iz svoje prehrane) je bolje (a je to možno?).
Karmen – zelo prav imaš: moja deklica tako močno sesa, da dejansko izprazni dojko v treh minutah (da pride do zadnjega mleka vem po barvi blata). Bala sem se, da je razlog premalo mleka – hvala za razsvetljenje!
Kaj pa če dojke ne izprazni popolnoma npr. zvečer: ali si moram mleko izčrpati? Mimogrede, da dojenje ni samo hranjenje žal svoji pikici ne morem dopovedati:(( za cartanje ima raje dudo ali pa kar svojo ali mojo roko.
Aha, glede črpanja: takoj po porodu (ko je bilo mleka viška) sem si ga ogromno načrpala. Zdaj je rok trajnosti pretekel in bi si rada naredila zalogo za takrat, ko bo jedla trdo hrano (mlečne kašice itd.) Kdaj naj si mleko črpam? Ali pa bi bilo morda bolje, da to delam takrat sproti?

Še enkrat najlepša hvala za odgovor. Hvala tudi Viki in Jasni: zdaj vem, da se to ne dogaja samo nama (vse moje prijateljice so namreč imele “idealne ” dojenčke. Veliko sreče in uspešno dojenje!
Se slišimo!!!
1cvetka

Draga Cvetka,
vesela sem, da ste našli reštev, ki je za vas (tudi če le začasno) ustrezna in deluje.

Ja, se najdejo tudi otroci, ki se nočejo cartati ali tega nekako sploh ne potrebujejo. Tak je bil tudi naš najstarejši, a le do dne, ko se je rodila tasrednja. Potem pa je tudi on rad prišel v naročje. Prej pa je vedno, kadar ga je kdo od domačih vlačil po rokah obvezno zraven tudi ugriznil ali se je kregal. Tako pač je. In tudi odstavil se je dokaj hitro, ker enostavno on ni imel interesa za dojenje. Je pa zanimivo, da je prav on, tisti, ki je bil naš najbolj mačističen dojencelj tisti, ki je od vseh otrok najbolj negotov, cmerav in nesamostojen. In dejanso rabi več – a na drugačen način.

*** pa če dojke ne izprazni popolnoma npr. zvečer: ali si moram mleko izčrpati?
Cvetka, če veste, da se bo morda kmalu spet dojila (če se prebuja ponoči), mleka ni potrebno črpati. Prilagodite ponudbo in povpraševanje pač otroku.

Ni nujno, da boste mleko sploh potrebovali ob uvajanju goste hrane (vsaj pri nas doma se meni za tretjega to ni več ljubilo početi, saj je dobil moje mleko pač pri meni). Nekatere mame ga uporabljajo veliko, nekatere pa sploh ne. Seveda, če želite lahko mleko izčpate in ga v manjših količinah shranite. Konec koncev ne norete vedeti, kakšna bo situacija čez nekaj mesecev.

Oh, idealni dojenčki? Nikoli. Takih jaz ne poznam, pa jih poznam kar nekaj 🙂
Je pa res, da je naš spomin na prve dojenčkove mesece hudo pozabljiv. Moj mož npr. po sedmih letih trdi, da je naš prvi sin ponoči krasno spal. Še dobro, da sem takrat vse zapisala v dnevnik.

Tudi na forumu Starši-staršem je bila podobna debata, morda je še kakšna dobra izkušnja za vas:

Blagor vam, draga Cvetka, pri nas je še vedno isto in sem že zelo slabe volje. koliko časa pa se je to pri vas dogajalo?

Draga Viki!
No, ja. Tako je to pri nas: v ponedeljek smo jedli, da je bilo veselje. V torek smo spet štrajkali in se upirali, včeraj smo spet jedli, danes zaenkrat še jemo…. Zdaj sumim že D3 kapljice (v torek sem ji jih pozabila dati (Ups…). Ali pa je naša deklica samo muhasta? Tako kot smo včasih vsi!?
Najbolj pa me jezi, ker se domačim niti potožiti več ne upam, češ nehaj že enkrat težit s tem dojenjem… Uf!!! Imate vi tudi takšne težave? Če vam je kdaj do pogovora v živo, pišite mi na e-mail [email protected]. (Upam, da nisem vsiljiva).
LP 1*