odhodi in vračanja
Pozdravljeni!
Sem nova na forumu in se zahvaljujem vsem tukaj, ker mi pomaga, da prebrodim krizo s katero se trenutno soočam, po vezi z narcistično motenim partnerjem.
Že dalj časa vem, da ima moj partner NOM, vendar sem v zvezi z njim vztrajala, ker sem videla samo lepe trenutke. Govoril mi je da me ljubi, da ne more živeti brez mene, da želi družino z mano. Mislila sem, da bo najina velika ljubezen premagala vse težave in da se bo sčasoma spremenil, občasno je hodil tudi na terapije, spreminjala pa sem se bolj ali manj samo jaz, ko sem se utapljala v njegovih dramah, on pa samo za kratek čas, ko je začutil da sem pripravljena oditi, dokler nisem spet verjela obljubam sladkim besedam in tudi dejansko lepim dejanjem, do naslednje drame zaradi najmanjše kritike, izjave v šali, postavitve meje, ki jo je on že grobo kršil, umik, odhodi, vračanja.
V preteklosti sem z njim že bila v vezi, takrat še krepko mladoletna, on pa desetletje starejši, vanj sem se zaljubila, zveza je bila stresna, travmatična, vendar nisem imela pojma kaj se dogaja, zdaj vem da vse tipično NOM. Od njega sem se uspela odtrgati s popolnim umikom, izbrisala sem ga iz svojega življenja takrat še s pomočjo staršev, in prekinila vse stike, kljub temu, da je on po prenehanju veze, še iskal kontakt tudi po dveh, treh, štirih letih (po enem letu sem se celo vrnila k njemu za krajše obdobje). Čez nekaj časa sem spoznala fanta, ki je bil v primerjavi z njim prava perla, v smislu odgovornosti, intelekta, možnosti pogovora, skrbnosti, stabilnosti, stalnosti, skratka zaživela sem v miru, brez pretresov, z njim sem si ustvarila družino.
No petnajstih letih sva se z »mojim narcisem« zopet našla, tokrat sem ga celo jaz kontaktirala, ja vem napaka in se sprašujem zakaj, vsekakor pa sem bila prepričana, da s tem človekom nikoli več ne bi imela nič fizičnega, ker se mi je zagabil, da zaljubiti se pa sploh ne morem. Nekaj časa sem bila bolj ali manj na distanci, sčasoma pa sem se z njim vse bolj zapletala, in najini pogovori so naju zbližali, preteklost in nikoli pozabljena ljubezen, skupne točke, interesi, privlačnost…ko sva bila skupaj ljubezen in strast na potenco, vse bi naredil zame, potem so sledile obljube, sanje kako bo on meni zagotovil vse, čustveno varnost, družino, kako mi bo pomagal, peljal me je kamor sem želela, jaz pa sem ga gledala kot Boga. Zdelo se mi je, da se je spremenil, da me sedaj spoštuje. Razen strasti in lepih dni, ko sva bila skupaj, je bolj ali manj ostalo pri besedah. Takrat sem bila še poročena in on je naredil vse, da bi se ločila, neskončno si je želel da bi zaživela skupaj najino pravljico, kar naprej me je nagovarjal da bi imela otroka. No ta pravljica se je takoj nehala, ko sem šla narazen z možem. Potem se je spet začela, ko sem se odločila, da ga bom zapustila. Vedno, ko sem se umaknila je obljubil vse in me razvajal. Nazadnje sva res pristala skupaj, vendar življenje z njim je vse drugo kot pravljica, saj se izogiba vsem obveznostim, za njega nikoli ne vem kje je, koliko denarja ima, ali ga sploh ima, ali ima dolgove, kaj namerava, ker danes kupujemo hišo, jutri pa se razhajamo, naslednji dan prenavljamo kopalnico, čez tri dni pa nimamo denarja, kupujemo zavese, ko jih je treba pa plačat pa denarja ni, doma je zelo malo, več ali manj živi kakor da je sam, vse se vrti okoli njega. Bognedaj, da kritiziram njegovo egocentrično obnašanje, ker potem ima izpad in sem nemogoča, vedno zamuja na kosilo ali kam drugam, ker njega moramo vsi čakati. Koketira z vsem mogočim, ukvarja se z vsakim mimoidočim, vsakega otroka ogovarja, se vključuje v pogovor pri sosednji mizi, kakor da je cel svet njegov!!! Najbolj pa si želi občudovanja, za vsak fičfirič naj bi ga občudovala, čeprav mi zadaja nož v hrbet, naj bi bila razumevajoča, ker on pa trpi! Ampak, ker nimam več 15 let od moškega pričakujem malo zrelosti in spoštovanja, česar pa on nima niti trohice. Nedavno sem izvedela tudi to, da stvari znancem predstavlja popolnoma drugače, meni npr. je govoril da me ljubi, da želi družino z mano, okoli pa je govoril, da ga klicarim in mu ne dam miru???
Moj NOM partner se je trenutno odselil iz našega doma, kot ga poznam pa vem da se bo vračal, čakal na trenutek moje šibkosti, ko bo lahko prikorakal nazaj v moje življenje. In neverjetno kakšne so njegove manipulacije, da me dobi nazaj, vedno kaj novega. Imava tudi otroka, zato ga tokrat ne morem »izbrisati«. Težko mi je za znoret, ne vem če bom zdržala, ker tukaj sem bila dosedaj zelo šibka in sem to dopuščala. Vesela bom kakšnega nasveta kako reagirati na njegove klice, smsje, obiske otroka (otroka bo hodil obiskovat ker je še tako majhen), kako naj zdržim, da ne padem ponovno na njegove trike. Umiki, odhodi, vračanja, in zopet, zdi se mi da se to ne bo nikoli končalo.
Pozdrav!
Končalo se bo, ko boš zares trdno odločena, da ne boš dopuščala ničesar več, kar si do sedaj. Ko bo ugotovil, da je moč na tvoji strani, da te ne more več voziti okoli, kot te je do sedaj, se bo oddaljil. Ampak, ne delaj si še utvar. Vedno znova bo poskušal in iskal že poznane šibke točke. Odpeketal bo takrat, ko ne boš več vir za zadovoljevanje njegovih patoloških potreb, Takrat bo že na lovu za novo žrtvijo.
Nujno se moraš okrepiti, poiskati pomoč magari v skupini za samopomoč, ki že obstajata. Sama se boš zeeeelooo težko izvlekla iz te črne luknje.
Drži se, ne bo ti lahko. Je pa možno.
Tudi jaz svetujem skupino za samopomoč ali terapijo, brez tega se boš težko izvlekla, ker trenutno niti sama dobro ne veš kaj hočeš in kaj ne, kaj je dobro zate in kaj ne …itd. in glede na to, da to že tako dolgo traja je tvoja zmeda in kaos še večja, kot je bila morda že kdaj prej. Kadar je neurje se je dobro oprijeti česa trdnega in to ti lahko skupina in terapevt omgoči, zraven pa ti lahko še pomagajo najti mir in samo sebe.
Do sedaj si poizkusila že mnogo stvari, pa niso delovale, zakaj torej ne bi še te poti?
GittaAna
Hvala vsem za odgovore. Sem prebrala. Lahko bi poskusila s to skupino za samopomoč. Morda veste kje bi našla informacije?
Imam še par vprašanj. Ali je lahko patološki narcis mesec dni normalen in potem se mu spet začne mešati? Po mojih izkušnjah je bilo tako, kakšen mesec je bil super, fantastičen partner, čisto normalen, potem pa se začne oddaljevat, kalkulirat, manipulirat, kakor da se mu meša, in spet…? Kot kakšna manično-depresivna nihanja. Na tisti “dober mesec” sem padala ves ta čas. In kaj je sploh triger za njegove izpade norosti (morda kritika, neuspeh??), ker imam občutek, da je za vse kar se njemu “dogaja”, vključno s kakšno boleznijo krivil mene in temu celo sam verjel.
Pri NOM je ena specifika – navzven zgledajo ultra super duper ql…. navznoter je pa divjašnica.
Kaj vse jih trigira? Bolj je vprašanje, kaj jih ne… Dejansko vse, kar lahko rani njihov ponos, grandioznost, ego itd. Sram, krivda, kritike ,itd.
Samo ne si dovolit, da zdej preveč razmišljaš, kako boš sebe spremenila, da bo on bolj miren in bosta živela za tisti mesec ‘medenih tednov’.
Bolj pomisli, kaj si sploh sama zares želiš od odnosa in kaj bi rada, da bi imel človek na drugi strani.
Meje – to je tudi pomembna zadeva.
Posebno pazi, koliko te on dejansko sploh vidi? A imaš občutek, da si videna v tem odnosu?
Vprašaj se tudi, koliko imaš sama podobnih potez…
Predvsem pa začni razmišljat, kaj sploh še lahko preneseš zaradi njega.
Svetujem ti, da si prebereš še ostale poste iz tega foruma, saj smo o vsem , kar spravšuješ, že na dolgo debatirali. Med njimi boš našla tudi naslov Skupina za samopomoč ( že če si boš vzela nekaj minut in šla z kurzorjem dol po naslovih ali pa če odtipkaš v iskalnik) Tam boš našla vse informacije.
GittaAna