Spoštovani Psjan,
Iz vašega pisma veje huda razdvojenost, ki zajema tako odnos do staršev,kot odnos do samega sebe.Po eni strani imate obširne ambicije, kar je glede na vaš visoki IQ razumljivo, po drugi strani pa tožite o težavah v povezovanju pojmov(pretapljanju misli v stavke), o slabi koncentraciji in o zlorabi drog in alkohola, s čemer si nadomestite neprijetno realnost.V bistvu bi radi uredili odnos s staršema, a le tako, da se ne bi čutili ponižanega.Poskusite svojemu psihiatru bolj zaupati, morda vam bo lahko pomagal bolj, kot si mislite.Prepričan sem, da vaše težave niso nerešljive, če že ne takoj, pa v nekoliko daljšem roku (mesec ali dva), vendar vam brez vašega aktivnega sodelovanja psihiater ne more niti spreminjati domačega okolja to je vplivati na vaše starše, niti mimo vaše volje zmnajšati vaše razdvojenosti.Pravite, da vam doslej zdravila niso dovolj pomagala, to je razlog več, da se o učinkovanju zdravil pogovorita, če bo namreč psihiater bolje poznal dejansko stanje vašega počutja, vam bo predlagal tudi bolj usmerjeno terapijo.Povsej verjetnosti bo moral na nek način zdraviti tudi starše.

naj povem da ste vi moj psihiater. sploh pa mislim, da ste to ze sami ugotovili.
torej… hvala za vzpodbudne besede…

danes sta bila moja starsa pri vas na razgovoru…
slisal sem povzetek vasega razgovora, toda z vsem se ne strinjam… toda ne bi zdaj o tem, bom raje pocakal na obisk pri vas, to je drug teden.

lep pozdrav.