Spoštovana Anita,
ujeli ste se v spiralo nezadovoljstva,pomanjkanja samospoštovanja in ambicij različnih smeri.Beseda bulimija je tu preveč splošna,vaše ukvarjanje s hrano pa le eden od siptomov stanja širših razsežnosti.Dokler ne morete najti skupnega jezika z materjo ( kasneje bo potrebno vzpostaviti stike še z očetom)bo treba obiskati psihiatra in se pri njem dogovoriti za načrt vseh področij zdravljenja: usklajevanje vaših pričakovanj z možnostmi,smiselnejša razporeditev prostega časa,trening socialnih veščin ( najbolje v skupini)ugotavljanje morebitnih že nastalih telesnih okvar in jih v sodelovanju s splošnim zdravnikom odpravljati,določiti vrsto in obliko psihoterapevtskega tretmana in ob psihiatrovi opori vzpostaviti kvalitetno razumevanje s starši.Običajno ne gre brez sočasne uporabe zdravil.Opišite, kako ste se odločili, oziroma kaj ste v tej smeri že storili z veseljem namreč ugotavljam, da vas pogum ni zapustil !