Pozdravljeni. Ker imam obcutek, da bivsi sledi vsem, kar pocnem, svoje zgodbe ne zelim razlagati natanco. Prepricana sem, da ima NOM, vse, kar opisujete, velja zanj. Problem je v tem, da imam z njim majhnega otroka (prepozno se mi je povetilo, da je dusevni bolnik).Otroka redno videva, me je pa za otroka tudi zelo strah. Kako se obnasa di njega, ko sta sama, kaj mu govori … ga bo napsihiral, zastrupil, ocrnil mene, kaj? To, kar sem dala cez s tem clovekom, je neclovesko. Kaksne pa so vase izkusnje v taksni situaciji? Vcasih se mi zdi, da bom ponorela, ker me tako skrbi. Na koga naj se obrnem?

Pozdravljena!
Izkušnje so zelo različne, tako, kot so različni ljudje. Nekateri so do otrok grozni , drugi za njih kar dobo skrbijo. Ker ne poveš kaj več je težko kaj reči. Jaz bi na tvojem mestu skrbno opazovala otroka, bi pa se tudi posvetovala tudi s kakšnim psihoterapevtom ali psihologom, ampak takšnim, ki pozna osebnostne motnje ( teh ni veliko) ker drugače lahko dobiš čisto standardne odgovore ali pa te začenjo gledati, kot da pretiravaš.

Preuči vse, kar lahko najdeš na interetu je ogromno literature, prav tako je kup knjig na to temo ( resda večinoma v angleščini).

Kar je pomembno za otroka je, da ima vsaj eno osebo, ki je zdrava in ok. Tudi v “normalni” družini ne moreš preprečiti da ne bi otrok dožviel tudi kaj hudega ( tudi ni prav, ker se mora naučiti živeti v svetu kakršenm je) tisto, kar pa mu lahko daš je, da se nauči kako se s hudim spopadati.

GittaAna

Pozdravljena!

Isti dan sva dala svoje vprašanje na forum, pa tudi drugače je nekaj podobnosti v primerih, ki ju opisujeva. Tudi sam dobro poznam strah, da te bi NOM-ovec na forumu prepoznal, pa zato ne moreš napisati vsega. Ker pa si podala res malo podatkov, bom moral pri odgovoru tudi malce ugibati in bom morda ustrelil tudi malce mimo.

Iz napisanega razumem, da z NOM ne živiš več skupaj (če sta to sploh kdaj izvajala), on pa otroka redno videva. Če še nimata sodne odločbe o preživnini in stikih z otrokom (pri pripravi tega se lahko obrneš na pristojni center za socialno delo), daj najprej urediti ta »papir«. Zelo pomemben je. V sodni odločbi namreč sodnik (ponavadi je sodnica) jasno določi obseg stikov z otrokom (kateri dan v tednu, kam mora oče priti po otroka, kdaj ga mora isti dan vrniti itd.). Če pa si skrbništvo delita oba, je pol časa pri enem, pol pa pri drugem. V vsakem primeru imaš otroka ti vsaj pol časa, če pa imaš skrbništvo, pa precej več kot tri četrt časa. (No, verjetno imaš to že urejeno in so moji nasveti glede tega odveč.)

Že GittaAna ti je napisala, da se NOM-ovci različno obnašajo do otrok, nekateri so do njih še kar dobri. Če so NOM-ovci z otrokom malo časa, potem je še večja verjetnost, da se zanj vsaj malo potrudijo. V mojem primeru je MOM-ovka do bivšega partnerja in do večjega dela okolice čista katastrofa, otrok pa je pri tem precejšnja izjema, saj zna biti z njim tudi čisto normalna. (Vprašanje je seveda, kaj bo potem, ko bo otrok zrasel in se začel postavljati na svoje noge, saj njegova mati ne trpi drugačnih mnenj in želja.) O tem sklepamo po tem, da o mamici zaenkrat nič posebej ne toži, seveda pa tudi mi njemu o njej ne govorimo nič slabega.

Če je bil tvoj bivši do tebe popolnoma nemogoč, ni nujno, da je ali bo tak tudi do otroka! Verjetno nima stikov z njim samo zato, da bi delal skrbi tebi, ampak zato, ker do otroka nekaj čuti. Iz zgodovine je znano, da so še tako hudi patološki zločinci lahko imeli v življenju koga radi, na drugi strani pa različni slavni moški, ki so jih častili ali pa jih še častimo kot ne vem kaj, svojih otrok še pogledali niso. Koliko je mladih očetov, ki jim je vsaka sekunda z otrokom, ki ga imajo z bivšo, popolnoma odveč. Koliko jih je, ki otroka nočejo niti pogledati, čeprav morajo po zakonski odločbi plačevati alimente. Kje je tu tvoj bivši, ne morem vedeti, njegovih motivov za stike z otrokom ne morem poznati, vse to navajam zgolj kot primer, da je pri ljudeh marsikaj možno, nič pa ni čisto črno-belo.

Vsak otrok ima le eno mamico in enega očeta. Potrebuje oba, veliko bolj kot si to večina ljudi lahko misli. Tudi če je eden od njiju na splošno še tako slab, je to za otroka »edini« oči ali mami, zato ga spravljamo v stisko, če o njem govorimo slabo. Saj bo otrok sam hitro čutil, če starš do njega ne bo dober. Seveda lahko leta sistematičnega zastrupljanja s strani enega naredijo svoje, tudi v mojem primeru obstaja ta skrajna možnost, a ti svojega otroka vidiš vsaj pol, če že ne večino časa. (V mojem primeru ima sin stik z otrokom verjetno manj kot desetino vsega časa.) Če pa si večino časa z njim ti, je možnost, da ti ga bivši z besedami »zastrupi«, skrajno omejena, sledi fizičnega nasilja pa bi bile itak takoj vidne in bi lahko otroka takoj peljala pokazat k zdravniku.

Po vsakem stiku z očetom otroka nedolžno povprašaj, kako je bilo kaj z očijem in kaj sta počela. Morda ne takoj, ampak šele čez par ur, ko se otrok sam »odpre«. Pri tem se ne sme riniti vanj, saj ti že intonacija njegovega glasu o opravljenem stiku z očijem lahko pove precej več kot pa vsebina njegovih besed. Otroci v veliko primerih ne znajo povedati prav nič, pa to še ne pomeni nič slabega.

Če bi se dogajalo res kaj hudega, boš takoj začutila. Če je večino časa pri tebi, si mu ti še vedno daleč najbolj prva oseba, kateri se bo zaupal. V takem primeru se posvetuj s strokovnjaki (listo ustreznih terapevtov je že pred časom predstavila GittaAna, ne hodi pa kar k prvemu razpoložljivemu, saj precej psihologov in psihiatrov o MOM in NOM nima pojma). V primeru, da imaš jasne dokaze ali vsaj hude indice, da se dogaja kaj hudega, pojdi tudi na CSD, že zato, ker morajo tam o vsaki stvari narediti zapisnik in poklicati na razgovor tudi tvojega bivšega. Na tvojem mestu pa bi najprej temeljito preštudiral literaturo in forume na spletu (oboje sicer vzame veliko časa, je pa v angleščini). Tako o priporočljivi literaturi kot o forumih je že večkrat pisala GittaAna, malo pobrskaj.

Bi ti pa na koncu povedal še nekaj. Verjamem, da si žrtev motene osebe, sem še kako solidaren s teboj, a za vse dogajanje moraš sprejeti tudi svoj del odgovornosti. Predvsem pa delati to, kar je najbolje za otroka. Otrok ni kriv ničesar in naj ne bo še večja žrtev, kot je že zdaj. Žal se namreč na tisoče žensk samo v Slovenji svojemu bivšemu (pa so moteni med njimi v krepki manjšini) maščuje prek otroka tako, da onemogočajo stike z očetom, pa še celoten sistem je pri tem precej na njihovi strani. Izrabljajo otroka, da nasitijo svoje maščevalno slo in s tem pokažejo, da je otrok za njih prej instrument obračunavanja kot pa predmet resnične ljubezni. Vsaka mati, ki ima otroka res rada, tega ne dela, razen če so res stoodstotni dokazi, da »bivši« otroku namerno dela kaj hudega. Tvoje finančne situacije sicer ne poznam, a pomisli tudi na to, da ima tvoj bivši do otroka že sedaj neke materialne obveznosti, še več materialne podpore pa bo potrebne, ko bo otrok zrasel. Nekoč pa bo seveda prišlo tudi do vprašanja dediščine po tvojem bivšem. Verjamem, da je lahko sedaj vse skupaj tako hudo, da te ta vprašanja (še) sploh ne zanimajo, a na njih tudi ni treba povsem pozabiti, razen če sta z otrokom materialno odlično preskrbljena.

Vso srečo želim tebi in tvojemu otroku.

Cambridge