Pozdravljeni!

Sej sploh ne vem kako začet.Sem 22 letna študentka, ki doma prenaša iz dneva v dan bolj pijanega očeta.Študija še nisem končala in tudi dvomim da mi bo ga uspelo končat, ker imam še zmeraj preveč izpitov ki bi jih mogla opravit v tem letu.Vendar raje služim svoj dnar kot pa da sem doma in se učim.Oče je skoraj vse moje življenje brez zaposlitve, tako da je 4 člansko družino preživljala edino mama.Pred desetimi leti je oče zbolel tudi zaradi sladkorne bolezni vendar se je s tem sprijaznil.Zadna leta pa ga nenehno pije.Zaradi pitja je vedno bolj agresivna oseba, naslednji dan se ničesar ne spominja in da mu je spet lepo se ga ponovno napije.Penzije seveda nima. Ima pa invalidsko nadomestilo, saj se je v tem času zelo polenil in seveda tudi zbolel.To nadomestilo pa v večini porabi za alkohol in cigarete.Ko mu le tega zmanjka pa še uporablja denar ki ga mama z trdim delom prisluži.Na tak način izkorišča njo in posledično mene, ki sem še vedno doma.Tudi sestra je čutila posledice njegovega pijančevanja vendar se je poročila in odšla.Jaz pa še ostajam doma in prenašam njegove žaljivke, aroganco, pijančevanje.Iz dneva v dan je hujši, vse skupaj pa je že načelo tudi njegovo zdravje.Tudi uriniranje ga že zafrkava, žile ima zamašene, hodit ne more več pa še diabetik je in alkohola sploh ne bi smel piti več kot pa 1 deci.Spije po 5-6 litrov vina na dan in če bi bil dan še daljši bi še več pil.Nenormalno agresiven zna bit,če ga ne umiriš tudi fizično.Živi predvsem v svojem svetu, meni in mami pa odžira vse preveč energije.Tudi mami ni več tako dobra pri zdravju saj je pred dvema letoma bila na operaciji križa in še vedno na polno dela da lahko ta denar spet oče zapije in zakadi. Sama bi rada odšla od doma, čeprav imam samo študentsko delo bi bila priskrbljena saj sem vedno dobrodošla pri fantu doma.Najraje sem pri njemu saj imam tako mir in ne rabim prenašat očeta ki pa trdi da nima problemov z alkoholom in si na nikakeršen način noče priznat da je alkoholik že nekaj let.Od doma pa si ne upam oditi ker ne vem kako bo kasneje z mamo ob takem človeku kot je on.Kljub vsemu ga mam rada ampak spoštovanje pa iz dneva v dan bolj peša, saj ga tudi on nima ne do mene ne do mame.Pravzaprav do nikogar.Ne vem kako ga pripravit do tega da bi sprejel dejstvo da potrebuje strokovno pomoč in da je alkoholik.Prosim če mi lahko svetujete kako ga pripravit do tega.Hvala.

Kako alkoholika pripravit na zdravljenje je večno vprašanje, na katerega ni enostavnega odgovora. Prepričana sem, da sta z mamo uporabili že prošnje, grožnje, moledovanja, prigovarjanja, pregovarjanja, ukazovanja in kar vam je padlo na pamet. Morda obstaja še zadnja priložnost, ki jo lahko unovčite.

Lunca,
bojim se, da vam moram reči, da boste morali poskrbeti za sebe in rešiti svoje življenje, mama pa bo morala svoje.
En način,kako to naredite je, da mami zaupate, kako se počutite in o čem razmišljate. Vprašate jo, če lahko karkoli naredite za njo in če je razmišljala, da bi tudi sama odšla od partnerja.
Skoraj prepričana sem, da ji bo na nek način odleglo, saj ji ni vseeno, da trpite ob očetovem popivanju.

Kar morate paziti je to, da ne bi skočili v resno vezo s fantom le zato, da si rešite stanovanjski problem.
Drugače je selitev k njemu vsekakor boljša rešitev, kot da dnevno gledate propad svojega očeta, ki se bo dogajal v vsakem primeru, če boste poleg ali če se umaknete.
Lepše vam tega ne morem povedati, tako pri pijancih je in prej kot spoznamo, bolje za nas.

Ob odhodu, če o tem razmišljate, mu dajte vedeti, da ga imate radi, da bi radi še ostali doma, pa ne morete, ker je živeti z njim neznosno naporno. Da upate, da bi poiskal pomoč in v roke mu dajte telefonsko številko najbližjega centra, bolnišnice, društva, strokovnjaka, ki se ukvarja s pomočjo ljudem s težavami z alkoholom.
Lahko mu bo to pomagalo, da se “strezni” in se vzame v roke. Lahko se zgodi da ne in bo odločitev sprožila še hujša bolezen.

Ker sprašujete, kako pripraviti alkoholika, v tem primeru vašega očeta za zdravljenje, v nadaljevanju objavljam nekaj spoznanj, ki vam bodo odgovorila na vaše vprašanje (povzeto po Branko Košir):

• alkoholik mora dozoreti za zdravljenje (noben alkoholik se ne zdravi prostovoljno, zdraviti se prične, ko zaradi pritiskov pride v brezizhoden položaj). Prepričevanje, prošnje in rotenje ni uspešno.
• tudi žena alkoholika mora dozoreti, osvoboditi se mora spon preteklosti (postaviti mora pogoj zdravljenje in prenehati mu mora dajati potuho) in na moža pritisniti z razvezo
• zaradi zanemarjanja otrok, ogrožanja okolice, groženj,… lahko svojci alkoholika postavijo pred sodišče in zahtevajo varnostni ukrep obveznega zdravljenja alkoholizma. Postopek morajo pričeti sami. Nihče ga ne more namesto njih.
• pri finančnemu ogrožanju temeljev družine zaradi pijančevanja izpeljati postopek za odvzem opravilne sposobnosti
• okolica (sosedje) mora na razgrajanje alkoholne osebe takoj in vedno prijaviti policiji ter sodniku za prekrške
• za vsako grobo ravnanje predlagati kazenski pregon.

Tako kruto je to, ja.
Ne obstaja krajša, enostavnejša, hitrejša pot. In čudeži se redko dogajajo. Če ne želite čakati na njega, razmislite o zgoraj povedanem. In oglasite se, bomo še kakšno rekli. Niste sami.

Čisto razumem in vem kaj doživlja človek kjer je v družini alkohol, pa se lahko vsled tega podpišem pod pisanje Andreje. Iz prve roke pa bi dodal le to, da alkoholizem pusti posledice na vseh bližnjih, zato toplo priporočam, da bi se tudi vi Lunca 22, še posebno pa mama osveščali iz tega področja, oz. vključili se v kakšno obliko pomoči, prenove. Za alkoholike obstaja AA, svojci svojo pot in življenje lahko spreminjajo v Al-anonu, otroci alkoholikov pa se zelo dobro znajdejo med sebi enakimi v Al-atenu.
Naj še enkrat poudarim, čeprav kruto slišano, ma bolna pride vsa družina, ne le tisti ki pije, in s tem ko mi ničesar pravega ne naredimo zase, posledično dajemo podporo tudi alkoholiku.
Lahko pa povem, da pri meni ni pomagala prav nobena grožnja, ker alkoholiku je čisto vseeno za VSE! Ločitev , fajn, še bolj svobodno se pije, brez “tečne ” žene. Oziroma, vseh 6 točk g. Branka, je za 90% alkoholikov le še olje na ogenj in razlog za nadaljevanje pitja. Vse omenjeno pivec doživlja kot stisko , to pa je potrebno odplakniti z vedno novo merico.

Pač popiti je potrebno svojo cisterno alkohola (eni imajo večjo, drugi manjšo). Ja čudeži se redko dogajajo, ma se.
Vsekakor se pa draga Lunca-22, za Božjo voljo nehajte ukvarjati z očetom, ker je polnoletna oseba in odgovorna sama zase. pa tudi vi ste samo in le odgovorni za svoje počutje in dejanja. Poskrbite zase! Pa ne z begom, ampak s soočanjem in predelavami, ker v nasprotnem boste vse travme prinesli v svojo zvezo, svoje bo pridal partner in zazijala bo ena globoka, skupna gnojna rana.

Srečno.

Andreja najlepša hvala…vendar res ne vem kaj naj naredim…če ne bom končala faxa bo doma še večja galama, le tega me je zelo strah, mama je razumljiva smo oče ni…tudi mami sem večkrat zaupala kako se počutim, večkrat sem slišala prepire glede alkohola med mamo in očetom, vendar to ne koristi kaj dosti ker ga še oče vedno pije in tud ne bo nehal…sej karkoli smo njegove ženske nardile ni bilo dovolj…nebi z fantom prešla v resno vezo zaradi tega ker hočem od doma…z fantom sem že zelo dolgo skupaj in vedno bolj se imava rada…to je glavni razlog zakaj bi šla skup živet…ne vem pa kako bi oče to sprejel in tudi za mamo ne vem…dosti se sekiam za mamo…ampak samo zato ker je vedno bila mirna in tiha oseba in ker se nikoli v življenju ni postavila za sebe sej je bla vzgojena v takšnem okolju kjer je bila tudi večkrat od svoje mame tepena…in je vedno bila tiho,kar jo sedaj po moje tolče po glavi ker se ni nikoli mojemu očetu mogla upret…sej več ne vem kaj bi funkcioniralo da bi nehal pit..ker mi ni jasno več…najbol od vsega si želim da bi se to nehalo in bi lahko normalno vsi zaživeli…pa ne vem kako..ker karkoli rečemo vedno smo ženske najslabše in pod nos dobim da je oče pusto svojo kariero da bi lahko mene in sestro čuval doma da nama ni bilo potrebno v vrtec hodit…sami izgovori so ga zakaj ni hotel služiti denarja in zakaj je raje ostajal doma in se zanemarjal in se ga počasi začel zapijat…ko pa ve da mu lahko pomagamo pa neče sprejt pomoči..sej več sam on ne ve kaj bi od sebe in od nas sploh rad…

Je razumljivo, da ne veste, ker ni enostavna odločitev.

Zato pa kar listek, ali bolje.. en velik list v roke vzeti in začeti pisati.

V prvem koraku določite, kaj so mogoče rešitve.

1. Možnosti so:
a. ostanem doma
b. grem od doma sama
c. greva od doma z mamo
d. …

V drugem koraku boste razdelali posamezno možnost.
Ker bo trajalo kar nekaj časa, se tega lotite zvečer, ko se vse umirim in se naši možgani počasi izklopijo in srce bolj pride na plano.

Sedaj raziščite vsako od možnosti in ji določite, kaj je pri tem dobro in kaj slabo. Ne tehtajte, ne razmišljajte in ne analizirajte veliko. Sedaj samo pišete, kar vam pade na pamet. Vrednotili bomo kasneje.
Ok, zapišite za vse tri možnosti.

a. ostanem doma:
DOBRO:
SLABO:

b. grem od doma sama
DOBRO:
SLABO:

c. greva od doma z mamo
DOBRO:
SLABO:

Si mislim, da se sliši tole precej enostavno in da je lahko tudi dolgočasno.
Ampak gre za vaše življenje in nujno je, da ga pregledate in ocenite.
Na podlagi tega se boste nekoč odločili in odločitve nas na koncu pripeljejo na popolnoma drug cilj, kot če ne bi izbrali določene odločitve.
Zato ne bo odveč, pa četudi porabite kakšen dan več.

oila,

sama prihajam iz družine, kjer je bil in je še oče alkoholik, sem v zelo podobni situaciji kot si sama, živim doma, do konca študija imam še nekaj izpitov, ker pa se doma zelo tezko učim in sploh bivam se učim pri dedku in babici, ki sta me vzela k njim.

Sama imam cilj cimprej dokoncati studij in si dobiti delo, ko bom samostojna finančno bom najbrz ostala pri dedku in babici naprej in zazivela po moje.

Očetu skušam v mislih oprostiti za vse kar se je dogajalo in se in skušam gledati na to predvsem, da je bil najverjetneje zrtev svojih staršev in da drugače ne zmore živeti. V resnici še vedno verjamem v njegovo dobro, ki se žal ne zna izraziti.

Krivila sem ga, zamere sem gojila, tudi udarila sem ga, mu grozila in itd….. nič od tega ne zaleže, le negativno si nastrojen. Pustim mu, da živi takšno življenje kot on hoče, sama bom zivela takšnega kot bom hotela jaz. Seveda sem mu povedala, da mu zelim, da bi se odločil za zdravljenje in si enkrat odpustil vse njegove “grehe”, ki si jih je nakopal sam.
To pa je tudi vse kar lahgko naredim, pred mano je moje življenje in če bom živela za druge, ga ne bom živela zase, Močno boli, ampak to je največ kar lahko naredim.
Sedaj mu v mislih oproščam, kasneje ko bom dovolj močna in zrela, bom mogoče mmu enkrat le oprostila tudi v živo.

Drži se !!! lahko mi tudi pipep na privat… ajde

…hvala obema za nasvete…včasih se počutim zelo nemočna, ker vem da tudi mama trpi, vendar si tega ne prizna tako kot bi morala.zatiska si oči pred resnico kar pa je lahko zelo slabo, ne samo za naju temveč tudi za očeta.res da bi se mogla nehat sekirat za to kar oče počne, oziroma je odrasla oseba in ne bi smela jaz na njega pazit kot na malega otroka, čeprav po eni strani pa mi je to nuja.dokler sem doma in on pije in pride do meje da še v postlo ne zna sam se počutima z mamo kot njegovi mamici, ki odnese dojenčka v posteljco.vem da morem dobro razmisliti o tej temi, pa ne samo o tem…nasploh o vsem kaj se dogaja.čeprav vem da bi bil beg slaba rešitev, nimam tega v mislih.če bi bilo temu tako bi že davnaj odšla od doma pa se še vedno trudim doma pomagat kolko se pač pomagat da.mam fanta ki mi stoji ob strani in mi pomaga.že zelo dolgo si želim da bi skupaj zaživela pa vendar vedno jaz zafuram vse skup zarad domačih…

*bambina*

hvala za izpoved in povedano tvojo izkušnjo…problem je da jaz nimam nikamor za it…babica in deda sta predaleč…poleg tega če bi živela pri njima bi vsaki dan do 21ih mogla bit že v postelji…kar pa je praktično nemogoče…ker že samo do 21ih delam in tudi med vikendi…da se ne pogovarjam da fant več kot 2 urci nebi smel pri meni ostat…ker sta zadnje čase po izgubi 2 sinov praktično neznosna…imela sta 4 otroke ostali sta jima dve hčerki…moja mami in teta…ampak mama pri njima nima neke veljave in se obnašata zelo nesramno do nje…stara sta pa 70…tako da je še težje z takimi osebami živet še posebej na vasi…glede očeta pa ne vem kaj naj še rećem…ma svoje vzpone in padce…s tem da skorajda ni več vzponov so sami padci…ne vem kak in kje naj začnem da bi mu začela oproščat..ker še vedno pod nos dobim da je on skrbel zame ko sem se rodila in dokler nisem začela v šolo hodit…in še vedno mi očita za svoje napake in le te na mene in mamo znaša…kak naj začnem razmišljat o oprostitvi če pa ne gre…

o oprostitivi ne moreš razmišljat zaradi tega, ker si čustveno močno prizadeta in vpletena(vsaj tako je bilo pri meni), sama sem so odločila, da grem stran od okolice, ki me čustveno izrablja(moj oče)in sem raje pri dedku in babici, pa mata 80 let, ampak se pri njiju počutim vedno sprejeto, pa potrpim vse ostalo. Meni je vazno, da je odnos kul in da te nihče ne izkorišča in ti vsiljuje dnevno občutke krivde(to se je dogajalo meni). Odkar ne zivis vec v takem zateženem okolju shajaš veliko lažje sam s sabo in z drugimi.
Praviš da torej nimas kam drugam iti kot ostati doma ?
Po mojem pa bo najboljse da ko bos imela moznost gres stran.

Pač jaz bom pretrgala stike z očetom 100%, ker enostavno ne zmorem čustvenega izsiljevanja, ki je postalo neznosno.

Lahko mi pišeš na zasebno sporočilo, če želiš, lp

Pozdravljeni,

pri nas doma je enak problem, pijan oče, psihično nasilje, tudi fizično je že bilo.

Le da pri nas je tak: živimo v dedkovi hiši, kjer je pred dvajsetimi leti popravil delček hiše, ki vseeno prpada, hiša se ruši, račune pa ima da bivšo podjetje, kar je kaznivo dejanje. In sedaj nam s tem grozi da nas ima pravico žalit in se drti na nas ker je 24 let v tej hiši. Kaj pomeni imeti otroka ne ve, nikoli nam ni bil oče, za njega je obstajala le mama ampak ona tudi nič več ni vredna ker se ukvarja z nami, nas vzgaja ipd.

Za njega smo vse kurve, prasice, umazani. Po vasi širi laži o nas in o sebi. Kar on nam dela govori da mi njemu delamo. Izsiljuje nas s socialno in sodiščem. V bistvu komaj čakam na to sodišče in socialno. NAj si vzame vse in odide da bo mir. To smo mu tudi povedali, a je tak kod da ne sliši, ker v bistvu nima namena oditi. To kar nam dela v tem uživa. JAz sem ga vedno branila a ko se je spravil na mojega fanta da imata z mamo razmerje in vse odtale žaljivke, sem mu rekla da on ni moj oče, ker niti ne ve kaj oče pomeni.

Včeraj je postalo agresivno in se bojim da se bo še bolj. V bistvu kolikor poznam zakone nam nič ne more, nismo zaposleni, nimamo praktično nič. V strahu živim, mlajši brat ima posledice tega psihičnega izsiljevanja. Sedaj pa ne vem, ali lahko zaprosimo za prepoved približevanja otrokom in koliko to stane?

Ko je pijan si ne upa zvati ne policije ne nikogar, laže da še sam sebi verjame. Tak na sodišču kot doma in po vasi.

V primeru ko gremo na sodišče: nas je veliko ki ga poznajo kakršen je v resnici, ima bivšo ženo in otroke, grozil je že naši babici, dedku, tetam in stricem, v množini nas je več in vsi poznamo resnico, on pa pijanec ki živi v laži. Kakšne so možnosti na sodišču? Potrebujemo kakšne dokaze?

Hvala in lep dan

Lunca, poskusi oditi od doma!

Pri meni je bilo isto, odšla sem študirat, si plačevala najemnino in jedla makarone vsak dan. Ni bilo lahko ampak lažje kot doma. Zdaj misli na sebe, oče ne misli na tebe niti na mamo, vseeno mu je.

Stvar moraš pospeševat in ne reševati, ker ne boš nič rešila. Mi smo mojega očeta skoraj na silo spravili v AA, pa ni bilo nič bolje, se je po sestankih napil. Poskušaj zapustiti dom, ker vem da ti bo težko pustiti doma mamo samo, ampak se moraš otresti krivde in zavesti, da si ti tistam ki rešuješ familijo (meni je bilo to nemogoče, ampak sem z delom in študijem malo pozabila na vse skupaj). Morda boš z odselitvijo dala moč mami, da ga tudi ona zapusti.

Ste ga poskušali prepričati, da greste vsi skupaj k psihologu in potem na zdravljenje?

Mojemu očetu je uspelo, oz. mu uspeva in po zdravljenju zaenkrat ostaja trezen in spet oče kot sem ga poznala prej.Pa vendar imam še vedno tisto malo nezaupanje in preverjam kaj se dogaja doma. Vseeno ti moraš gledati malo nase, ne moreš rešiti vsega v tvoji družini in še najmanj partnerskih odnosov med tvojo mamo in očetom.

Veliko energije in pozitivizma!

Lunca 22,te popolnoma razumem iz lastnih izkušenj. Živela sem v alkoholizmu,pokojni oče je pil,njegova mati,očim,njegov oče. Očim je pil 20 let,nasilje je bilo skoraj vsak dan,fizično – čustveno, travmatizirani smo bili vsi po vrsti,posebno jaz in mlajši brat.
Je pa prišel dan,da je dojel,da dejansko trpi celotna družina,ne samo on. Danes jemlje tablete,te mu zavirajo željo po alkoholu,ni bil pa dovolj pogumen,da se gre zdraviti zaradi alkoholizma,mu je bilo izpod časti. Ni važno,trezen je že 6 let.
Vsi smo šli skozi ta proces,mu odpustili za travme,hudih posledic nimamo.
Je pa res,da mi je mesec nazaj dejal: škoda,da nisem nehal piti 15,20 let nazaj,saj danes vidi kaj je vse zamudil. Ni ga bilo niti na eno šolsko predstavo,ni bilo besed dober tek,lahko noč,kaj šele objem ali besede oprosti,nisem resno mislil,ko je grozil,da bo raznesel stanovanje s plinsko jeklenko ipd. Vsak dan sem bila v strahu,deprimirana,nervozna,bolna na svoj način.
Alkoholizem je bolezen celotne družine. V našem primeru smo danes povezani,se spoštujemo med seboj,smo nekako predelali določene travme,je pa on sam tisti,ki si stvari dan danes ni odpustil za zadane duševne bolečine nedolžnim otrokom,ženi ki mu je nudila vse kar je potreboval. Čustveno podporo,finančno,moralno… Bori se s tem iz dneva v dan,menim pa da mu najbolj celi rane,ko ga objamem in mu rečem,da ga imam rada. Vse sem mu odpustila,ko sem začutila,da se je pokesal za grehe,iskreno pokesal – brazgotina pa mu je ostala,ta mu da vedeti,da je alkoholizem bolezen in da jo je treba zdraviti. Zdravi pa se jo nežno in z ljubeznijo.
Zato: zdravljenje se začne,ko je bolnik pripravljen. Je res,da so tudi prisilna zdravljenja,ta so tudi koristna,človek spregleda,ko je trezen teden dni,ko mu začnejo vreti potlačena čustva,začne se zavedati,da ga je alkohol uničil tako mentalno kot fizično.
Iz življenja šole: ko ne vidite izhoda,ko je vse že prešlo vse meje razuma – POKLIČITE REŠILCA!Osebo je treba zdraviti v Psihiatrični bolnišnici,tam mu bodo najbolj znali pomagati,potrebna so zdravila,saj leta utapljanja v depresiji,spremeni možganski proces – premalo je dobrih hormonov,človek ne pozna več dobre volje. Pijača je samo namišljeno veselje. Človek,ki je pijan vsak dan,vam hoče povedati,da je bolan in da nima moči si sam pomagati,mu je na koncu jezika POMAGAJ MI,a mu center v možganih,ki se je ustvaril na podlagi alkohola ne dovoli,ker je ta center kot posoda,ki se polni le z alkoholom…AA je pa tudi super,saj spoznate da je pogovor zdravilo.
Človek,ki pristane na zdravljenju,je pogumen,hraber.Dobi možnost,da zaživi.
Zdravljen alkoholik,bil je v PB 3 mesece,mi je dejal: SREČEN SEM,DA SEM TREZEN.SREČEN SEM,DA TREZNO RAZMIŠLJAM,TO JE ŽIVLJENJE.

Ziujo!

Ne razumem, zakaj ni moznosti, da svojci prisilno zaprejo alkoholika v neko kliniko za odvajanje od alkoholizma. Pardon, ampak pijanca ne bos preprical in tudi streznil se ne bo, da je pijanec…tako da se redko zgodi, da gre alkoholik sam se zdravit. Neumno, da ni moznosti prisile. Da to omogoci le sodisce, ko se ze nekaj zgodi. Ali res potrebuje vsak alkoholik najprej nekoga ubit, da se ga potem prisili k zdravljenju??!! Ni cudno, da smo kjer smo.

Vrzite alkoholika iz hise. Ce ga to ne strezni, mu ni kej dost za pomagat.

Lp

Čisto tipično razmišljanje nekoga, ki živi ob alkoholiku. Mama si reče takole: kaj pa bo z mojim otrokom, če se ločim? Ne smem se.

Ti si praviš takole: kaj pa bo z mojo mamo, če odidem? Ne smem.

In smo v začaranem krogu, kjer vsak uporablja svoje izgovore, da mu ni treba ničesar storiti.

Vsaj ti si pričela razmišljati. Ampak obenem praviš, da se ti zdi neumno skrbeti za odraslega človeka, kot da ni spopdsoben skrbeti sam zase. Tu imaš prav. Ampak tudi tvoja mama je odrasla, veš? samo nekje na poti ti je vcepila občutek, da je nebogljena in te s tem navezala nase in ti vzbudila slabo vest, ko hočeš poskrbeti zase. Moraš najprej zanjo, ne?
Zato pa pravijo, da je bolna vsa družina, ne samo pijanec. In s tem, ko se obnašata tako, pijancu omogočata, da pije še naprej, ne doseže dna in tudi ne more izbrati, ali bo tam ostal ali pač ne.

Pa odidita obe z mamo skupaj nekam. Vkolikor ena noče, potem je pač izbrala, da bo še naprej živela ob njem. Odrasla oseba ima pravico tudi do te odločitve, ampak naj potem tudi stoji za njo in ne obremenjuje drugih, ker je to enako nepravično, kot siliti nekoga, da ostane tam.
Vkolikor bosta rekli, da je neizvedljivo – sprijaznita se. Ker – kjer je volja, tam je pot. Kjer je ni, so pa izgovori.