Živjo.
Saj nevem, kje naj tole začnem, ampak danes je petek zvečer, ati je spodaj pijan in pač nimam drugega dela kot da tole napišem.
Stara sem 16let in res nočem se zavedati ali se verjeti, da so v naši družini problemi z alkoholom. Ati pri kosilu vsak dan pije rdeče vino, iz deci hitro nastane dve, tri, štiri. Okej, v redu. Po popitih kozarcih je isti kot vedno, nič nasilen, neprijazen, skratka nič. Je pa res, da večinoma hodimo jest po restavracijah in vedno je ista zgodba z rdečim vinom.
Kadarkoli gre za kakršenkoli obisk, rojstni dan, zabavico, skratka karkoli, je vedno alkohol. Pač pomoje spije preveč, kozarcev mu ravno ne štejem. Nikoli ni nasilen ali neprijazen, postane le nekako bahav, važen, pripoveduje neumne zgodbice, ki niso smešne itn. Jaz tega ne maram.
Ko sem bila mlajša je bilo baje alkohola dosti več, jaz se ne spomnim, ampak se je potem nekako umiril, zdaj po 40. pa očitno spet nazaj na stare tire.
V njegovi družini je bil alkohol sicer od skozi, njegov oče je bil dostikrat nasilen, pil je vsak dan, pred dvema letoma pa je bil udeležen v nesreči pod vplivom alkohol in takrat je v enem dnevu nehal in zdaj že dve leti ni spil niti kapljice.
Pravijo, da se vzorci ponavljajo, jaz tega res nočem, ker pač navzen smo ”popolna” družina (pa v resnici niti ne, so prepiri itn., ampak ne ravno veliki), mi trije otroci imamo res vse kar hočemo, potovanja, oblačila, skratka vse. Ati pogosto dela v firmi od 6ih zjutraj pa do 6ih zvečer in res, res nočem, da se vse sesipa zaradi alkohola, ker je to podjetje nekaj v kar vlaga 20let in.. nekako naše vse hah.
Z mami se zaradi tega sicer ne prepirata, ji gre pa na živce in ko karkoli reče, jo hitro utiša, češ da je kozarec na dan zdrav. Problem je, ker to ni več kozarec. Nevem… Saj spremenit sama itak ne morem ničesar, nevem zakaj točno tole pišemo, ampak škoditi ne more. Menda.
Torej, mislite, da lahko gre za problem? Lahko, da pretiravam, ampak mi je zabavno in sprejemljivo, ko vidim prijatelje pijane, ampak staršev pa preprosto ne morem. Ne morem.
Lep vikend.

Draga Jaz16,

Čeprav sem imela v mislih, da počasi zaključim za danes in se odpravim k nočnem počitku, ne morem, da ne odgovorim na tvoje sporočilo. Tvoje pisanje me je ganilo. Verjetno v največji meri zato, ker lahko začutim tvojo stisko. V obdobju najstništva, v katerem si, ne bi smela imeti takšnih skrbi. V lastni praksi imam kar nekaj deklet, ki so sicer nekaj let starejše kot ti (a ne prav veliko), a doživljajo podobno stisko. Najhuje je, in žal tudi najpogosteje, da starš zanika problem, zato otrok ostane sam z njim. Počuti se nemočnega, ker staršu ne more pomagati, hkrati pa si želi, da alkohola ne bi bilo. Zato je res dobro, da si se oglasila na tem forumu. Prepričana sem, da se bodo odzvali ljudje, ki ti bodo znali pomagati s svojimi izkušnjami. Kar jaz čutim v tem trenutku je, da se obrneš na svojo mami in z njo spregovoriš tem, kar doživljaš ob očetu, kadar pije. Ne vem, koliko so stare tvoje sestre, ampak v primeru, da so starejše in da jim zaupaš, se lahko pogovoriš tudi z njimi. Če znotraj družine ne boš našla podpore, se obrni na kakšno sošolko, ki ji zaupaš. Pomembno je, da stiske ne držiš v sebi. Pomoč lahko poiščeš tudi v Društvu Al-Anon, kjer organizirajo skupine Alateen. Alateen je namenjen mlajšim svojcem in prijateljem alkoholikov v obdobju najstništva. Njihov telefon je 031 744 722, lahko pa jih najdeš tudi na spletu http://www.al-anon.si/strani/za_strokovnjake.php. Te skupine so fajn, ker so v njih posamezniki s podobnimi težavami, kar je za nekoga v stiski lahko velika tolažba in tudi podpora.

Upam, da bo vse OK :).

Želim ti en miren in topel vikend,