Pred nekaj dnevi sem dala odpoved. Imam novo službo, ki je popolna neznanka. Našla sem jo prek zavoda in bila sprejeta brez vsakih vez. Strašno me je strah, kaj če ne ravnam prav. Je privat, zato mi mnogi pravijo, da sem se prenaglila, vendar bolj kot sem trpela v stari službi, bolj bi že težko. Skratka, psihično sem popolnoma na koncu, počutim se neposobno, butasto, starši so jezni name, ker sem dala odpoved v stari firmi, ki je sicer privat, a dobro posluje. Nihče ni videl, kako jaz trpim tam, saj so me izkoriščali in zajebavali na vse možne načine. Edini ki me podpira je moj mož. Mene pa je strah…Ker so mi vedno govorili, da imam srečo večjo kot pamet…Kako naj grem novim izivom naproti brez strahu?
Imam tudi 2 otroka. Rada bi bila končno srečna (kolikor toliko) v službi, saj se to odraža v družini in trpimo vsi…
Hvala in lp,
obupana

ne razumem, zakaj se s tem obremenjuješ. če ti nisi bila zadovoljna v stari službi potem je edino prav, da si dala odpoved in naj te ne skrbi kaj si mislijo o tem drugi.
sicer pa si najbrž dovolj stara, da sama odločaš o svojem življenju.
vsaka menjava službe pa je stresna in dokler ne poskusiš v novi ne moreš vedeti ali je le ta prava zate ali ne. če ne boš zadovoljna, pa si boš poiskala novo.
slabše kot v prejšnji že ne more biti, kajne?

Kar pogumno, saj si že velika in veš, kaj te mika.
Delati znaš dobro, torej to pokaži samozavestno.

Dandanes pa tako nihče ne more biti 100 %, da ne po vse skupaj propadlo, pa če je to velika firma ali privatnik.

Mnogo delovnih uspehov ti želim!

Šele čez nekaj časa boš videla ali si ravnala prav ali ne. Ko boš prestopila prag nove firme boš videla ali te bodo izkoriščali ali pa bodo odnosi korektni. Sedaj pa je lahko vsak pameten, ko ne ve kako je v novi firmi in ti soli pamet. Verjamem ti, da si nervozna ampak verjetno slabše kot si se tam počutila se sedaj zaenkrat ne boš, kar se bo verjetno poznalo tudi doma.
Zato srečno na novem delovnem mestu!

Če te mož podpira, potem je vse OK. Vsak začetek je težak, vendar se kasneje, ko stvari spoznaš tudi teža zmanjša, največkrat pa sploh izgine.

Oprosti, ampak res ne vem, zakaj bi bili starši jezni nate. Ti si poročena, torej starši nimajo s teboj ničesar več opraviti v takem smislu, da bi se lahko vtikali vate. Če te je njihova jeza pripravila k dvomu, katerega si izrazila tukaj, ti očitno starši zbijajo samozavest, ti pa si jim zopet nasedla, kakor jim vedno nasedeš. Verjemi, govorim iz izkušenj, ker sem sama doživljala isto.

Edino kar je pomembno v vsem je da te mož potpira.Vidva sta tista ki odločata o vajinem življenju in ne starša in okolje. Normalano da te je strah,samo ta strah vzemi v zakup in naj ti bo vodilo v nove zmage.
Ljudje so govorili prej in bojo tudi potem,ti pa hrabro pojdi naprej. Poznam dober arabski pregovor: psi lajajo karavana gre. meni je pomagal kadar koli sem naredila po svoje privat in v službi.
Želim ti veliko sreče!!!!!!

Reci si:hvala bogu za nov izziv!
Ko boš stara 40 in več,teh možnosti oz.izzivov ne boš imele več,ker boš za mnoge delodajalce “prestara”.
Žal je tako.
Srečno.

ne vem zakaj sploh poslušaš druge…

Čestitam za pogum!

Poslušaj sebe in ne druge. Ti najbolj veš, kako si se počutila v bivši službi in samo vesela si lahko, da si dobila novo priložnost. Izkaži se in naj te ne bo strah, ker strah hromi človeka in je velika ovira pri napredovanju v vseh ozirih. Premisli, kje si delala napake v bivši službi, da so tako ravnali s tabo. Bodi samozavestna in postavi meje pravi čas, sicer se bo zgodovina ponovila.

SREČNO!!!

Strah je čustvo, ki ohromi telo in dušo. Tukaj odpove vsak razum. Vsak ima v življenju možnost izbire in tebi je bila dana. Izbrala si novo pot, za katero si prepričana, da je prva. Zakaj potem strah? Ne pusti se zmesti besedam drugim, če imaš ob sebi nekoga, ki te podpira. Zakaj dvomiš vase? Ne smeš. Vztrajaj na svoji poti in se zamisli nad situacijo. Danes je vsaka nova zaposlitev tveganje. Čestitam, da si tvegala. Glavo pokonci in otresi se strahu. Zmoreš. Verjemi, da zmoreš, človek zmore vse, samo verjeti mora v to. In ti verjameš. Ne poslušaj druge, oni drugi naj se brigajo zase.
Nasveta ni, draga moja. Vsak si izbere to, kar misli, da si želi in ima. Strah je čustvo, ki te razjeda in vzame pogum na novi poti. Ne predaj se mu. Zmoreš, torej lahko storiš karkoli hočeš. Verjemi vase in svoje sposobnosti. Dokaži ljudem, da te ni strah novega iziva , ne novih zaposlitev. Nihče ne ve, kako je biti TI, dokler ni v tvoji koži. Torej?
Imaš samo dve možnosti. Da se predaš čustvu strahu in kloneš, ali pa, da si sama najdeš pogum in vztrajaš.
Vem, da boš izbrala zadnjo možnost, ker jo moraš. Tretje variante ni.
Razumem pa te, ker imam preveč let, da bi si našla novo zaposlitev in premalo poguma, da bi to storila. Žal.