Pozdravljeni. Zadnje čase nastajajo med nama s partnerjem rahla trenja.
V prvi vrsti zaradi tega, ker sama nimam oz. si ne znam vzeti dovolj časa za spolnost. Partner misli, da me ne privlači več oz. da ga nimam rada. Zvečer, ko grem z otrokom spat (naj bi zaspal samo otrok), zaspim verjetno pred njim tudi sama in tako se vidiva s partnerjem za dobro jutro.
To se ponavlja zdej kar nekaj časa. Čeprav se trudim pokazati mu na druge načine, da mi je še vedno veliko do njega, mi to ne uspeva najbolje.
Karkoli rečem, predlagam, vzame kot izpodbijanje njegovega mnenja ali znanja, čeprav ne mislim tako. Povedala sem mu, da si želim le komunikacije, zdrav komunikacije, da je pripravljen poslušati tudi moje mnenje kot jz njegovo in da se pač vedno ne morem strinjati z njim. Ponavadi reče, da se tako skoraj nikoli ne strinjam z njim, ampak imam le svoje mnenje in sem odprta za zdravo debato, on pove svoje jz svoje, ampak ponavadi pride do spora.
Ne vem več, kaj naj še storim, poskusim, da bo odnos med nama takšen kot mora biti. Sicer se imamo vsi zelo radi, kamorkoli gremo, se imamo lepo, tudi pomagamo si določene stvari, ampak mislim, da je za vsako nejevoljo krivo le to moje pomanjkanje časa za spolnost, čeprav si ga tudi sama želim, pa mi ne verjame.

Lep pozdrav!

Glede vašega razmišljanja, da je ves problem v spolnosti bi rekla takole: Najpogosteje spolnost odraža stanje odnosa med partnerjema. Spolnost je zelo oseben in intimen prostor, v katerem izkazujemo svojo naklonjenost in se tudi dajemo zelo ranljivo na razpolago drugemu. Zato pa je najprej potreben občutek res globoke povezanosti, naklonjenosti in zaupanja v partnerja. Spolnost je odraz povezanosti in jo s tem seveda tudi potrdi, krepi, ne more pa spolnost zagotoviti dobrega odnosa med partnerjema. Spolnost je lahko problem sama po sebi v primerih, ko ima eden od partnerjev (ali oba) težave glede doživljanja spolnosti, telesnega stika zaradi nekih slabih doživetij iz preteklih odnosov, ampak tega pri vas ni razbrati. In tudi pomanjkanje časa ni zadostna razlaga, da spolnost izostane za daljši čas. Raje bi vas spodbudila, da se osredotočite na nesoglasja med vama. Ponavljajoči prepiri, ki ne pripeljejo do nikakršne rešitve, gotovo najedajo vajin odnos. Seveda ni rešitev v tem, da vi prilagodite svoje mnenje ali da ste preprosto tiho. Ne vem, kaj je vzrok temu, da se vajina komunikacija vrti v vedno istih krogih. Morda ne znata izraziti, kaj vaju zares žre in se namesto tega izgubljata v obtoževanju drug drugega. Oziroma vaš partner bolj vztraja v obtoževanju, vi pa v prilagajanju. Zamere pa ob tem rastejo na obeh straneh. Vsekakor je edina pot v tem, da se bo vsak lahko izrazil in bil od drugega tudi razumljen in slišan. Na drug način bližina ni mogoča. Poskušajte še naprej s komunikacijo. Poskušajte se čim bolj jasno izraziti, ne da bi se vaš partner čutil ob tem napadenega. Poskušajte slišati, kaj je tisto, kar njega muči. In seveda ne pozabite vsega tega pričakovati tudi od partnerja. Če ne bosta našla izhoda iz negativnega kroga komunikacije, pa ne oklevajta in poiščita še zunanjo pomoč v obliki svetovanja ali terapije.

In še zadnja misel glede spolnosti: Spolnost je kot pomladno cvetje, ki se samo od sebe razcveti, ko so zato ugodni pogoji.

Pa vso srečo!

Alja Tekalec
zakonska in družinska terapevtka, Inštitut Logos vitae

[email protected]
040 212 209 Cerknica
040 212 208 Ljubljana

Hvala lepa za topel odgovor, sem zelo zadovoljna in hkrati ste me razveselili.
Midva poskušava s komunikacijo nadaljevati, pa žal ali na srečo ostajava še vedno na isti točki. Ne morem rečt da je kaj bolje, morda malenkost, slabše pa ni, tako da verjetno nisva na tako zelo slabi poti, kot sem mislila.