Spostovani!

V zadnjem casu kot problem pri sebi opazam motnjo, za katero sem potem pri kratkem vplogledu v zdravstvene knjige odkril, da gre za obsesivno kompulzivno motnjo. Ne vem, kako dalec je zadeva napredovala pri meni. Skoraj pri vsaki stvari se ustavljam, jo popravljam, in vem da to traja ze leta. Nenehno preverjam ali sem ugasnil luč, zaklenil vrata itn. Sam pri sebi sestevam nekaj in sem zivcen, ce zadeve ne opravim po svojem ritualu. Kot sem bral pri nekaterih, pri meni stvar se ne zavzema ne vem koliko ur istega pocetja, a postalo je motece v mojem zivljenju. Vsiljujejo se mi neprijetne, grde misli, predstave o “marsicem” in vem da je to problem, ki se ga moram lotiti maksimalno angazirano. Vas pa bi prosil, ce mi poveste se kaj vec o tej bolezni, me napotite k verodostojnim virom, in mi morda zaupate, ali obstaja kaksen poseben strokovnjak, ki se ukvarja s to vrsto tezav, da se obrnem nanj in zacnem zdraviti.

Najlepsa hvala.

Sebastian

Spoštovani Sebastjan,

obsesivno kompulzivna motnja sodi med nevrotske motnje, sam izvor še ni povsem znan. Z zdravljenjem se ukvarja praktično vsak psihiater, saj je motnja pogosta, v nekaterih specifičnih populacijah, ki živijo bolj stresno je celo 14%. O literaturi s tega področja sem na forumu pisal že najmanj destkrat, poskusite pobrskati po starejših odgovorih.

Najlepsa hvala za vas odgovor.

Zanimata me se dve stvari:

1. ali se to bolezen da pozdraviti (da nekoc tudi ne bo potrebno vec hoditi na seanse ali jemati zdravila)

2. kaj se napise v zdravstveni karton. Sem mlad, 24 let in sedaj iscem sluzbo. Ne vem ce bo najbolj v redu, da potencialni delodajalec prebere, da sem nevrotik…

Hvala in lep pozdrav,

Sebastian

Spštovani Sebastjan,
mnogi ljudje z obsesivno-kompulzivno motnjo se naučijo svojo težavo kompenzirati in sploh ne potrebujejo rednih ( niti občasnih) obiskov pri psihiatru, dovolj dobro shajajo tudi brez zdravil.Del populacije doživlja intenzivnejše težave le občasno in takrat potrebuje strokovno pomoč,del populacije pa je pri psihiatru reden ( dosmrten) gost.To bi bila torej splošna prognoza, vašo osebni pa bo postavil psihiater, ki vas dobro pozna, ki ima podatke o dosedanjem zdravljenju in do sedaj doseženemu uspehu.Imate torej možnosti da sodite v katerokoli od naštetih treh skupin.
Še ena tolažba: vaš potencialni bodoči delodajalec nima mnobene pravice pogledati v vaš zdravstveni karton, njegova vsebina pomeni zdravniško skrivnost, ki jo čuva vaš čečeči zdravnik.Izjemoma imata pravico do vpogleda v vaš karton zdravnik medicine dela( tudi tega veže Hipokratova prisega), ki vas oregleda pred nastopom službe in sodni izvedenec( zdravnik, ki ga za razjasnitev medicinskih vprašanj odredi sodišče v morebitnem sodnem procesu)

V knjigi “Kdaj se bo meni nasmehnila sreča”, ki jo je napisala ameriška psihiatrinja je imela njena pacientka podobno težavo kot ti. Skupaj sta ugotovile, da ji starši nikoli niso dovolili odrasti. Vedno so jo imeli za otroka. Še ko je bila stara 10 let je imela varuško. Kot odrasla oseba je kar naprej preverjala ali je izklopila elektriko, zaklenila vrata, ugasnila luči… Potovanje, ki se ga je zelo veselila je morala prekiniti, ker se ni spomnila ali je izključila elektriko, ko je šla od doma.
Del terapije je bil, da si je naredila seznam vseh opravkov, ki jih mora narediti, ko zapusti stanovanje. Tako je vsakokrat, ko je šla od doma obkljukala točke na seznamu, ki jih je naredila. Ko jo je kasneje zagrabila panika ali je zaklenila vrata, je samo pogledala na seznam in videla da je to naredila.
Vadila je tudi “prevrtavanje kasete”. Predstavljala si je pogovor s starši iz preteklosti, ki so ji dodelili vlogo nebogljenega otroka. Sedaj, ko je v mislih obnavljala te pogovore, se je postavila zase in povedala, da ona to zmore, da ni nemočna.
To kar sem napisala je samo nasvet laika. Upam, da ti bo kaj v pomoč.