Pozdravljeni.
Z partnerjem sva stara 40 let in skupaj tri leta. Na začetku je bila najina zveza sanjska, ob njem sem se sprostila kot še nikoli pri nobenem partnerju. Najin odnos in spolnost je bila čudovita. Potem pa sem odkrila, da je kljub pogosti in dobri spolnosti gledal pornografijo. Kakor hitro sem odšla od doma, je šel za računalnik in gledal pornografijo. Vmes pa je gledal še slike svoje bivše! Ko sem mu to povedala in da je to grozno in ogabno, je končno po dveh letih izbrisal slike bivše. Sem mislila, da je to to in da me je upošteval, ko sem mu povedala, da me prizadene, če gleda druge ženske in se zadovoljuje ob tem. Ta pogovor sva imela že nekajkrat, pa se nič ne spremeni. Ogleduje si profile ,,joškastih,, žensk, ki jih ne pozna, ko sva v javnosti, si ne more pomagati, da ne bi gledal za ženskami, ki so mu zanimive. Če greva na pijačo, se zgodi, da me sploh ne sliši, kaj mu govorim, ker ga ,,zmoti,, pogled na kaj drugega. Tudi če imava zvečer spolni odnos, zjutraj prvo prižge tv in že išče pornografijo. Ko pridem iz spalnice, seveda takoj preklopi. On vse to zanika in se takoj razburi, če mu kaj omenim. Pravi, da si več ne upa niti gledati naokoli. Pa jaz razumem, da moški pogledajo za žensko, ampak zakaj pred mano in tako očitno, saj že vnaprej vem, za katero bo gledal. Poleg njega se počutim odveč in grdo. Naredila sem mu celo svoje pornografske slike, pa jih je pogledal samo tistikrat, ko sem mu povedala za njih, po tistem pa nikoli več. Raje gleda druge. Pa res mislim, da nisem tako grda in sem čisto povprečna. Pa tudi vse naredim za njega in ga strežem odspredaj in odzadaj. Pogovorit sem se poskušala na lep način že večkrat, pa se razburi ali pa je tiho in nič ne reče.Kako ga naj pripravim, da se bo pogovarjal z mano o naju? Kaj naj naredim, ker tako ne morem več, z živci sem na koncu in najina zveza tako ne bo obstala.

Toplo pozdravljeni,

kot opisujete, ima vaš partner težave z odvisnostjo od spolnosti. Vsaka odvisnost je težka in zavezujoča in je oseba, ki je odvisna ne obvlada. Poskušajte se pogovoriti z njim, ker težava ni tako zelo nedolžna in tudi končala se ne bo sama od sebe. Poiščita pomoč terapevta. Potrebujta nekoga, ki vaju bo usmeril v notranje čutenje drug drugega. Šele, ko se bo vaš partner počutil, da ga sprejemate in čutite, se bo počutil dovolj varno in bo pripravljen tvegati spremembo vedenja. Da pa razvijeta to globino odnosa, pa potrebujeta vodstvo in usmeritev. Terapevt bo vama bo pomagal najti povezanost na globljem nivoju in občutja bližine. Če se bosta zmogla drug na drugega navezati v zdravem odnosu, ne bosta več potrebovala odvisnosti, da vama regulira odnos in vstopa v vajin svet, vaju ruši in razdira.

Mi smo v Ljubljani in na Ptuju, v kolikor se odločita in prideta k nam na razgovor.

Vse dobro vama želim.

Mustanggirl, on ni obseden…zasvojen je. Išči pomoč, samo kaj ko mora on biti za to.

[/u][/b]Na tvoje vprašanje si si odgovorila že sama! Pojdi in zaživi!