Nimam.. nič.. proti Tommy….?

Gnusi se mi, ker je enkrat na tem forumu izjavil, zakaj delodajalci tako ščitijo delavce???

Tommy Prosim za pojasnilo… zakaj si tako…proti?

L.P.

BERNARDA

Bernarda,

najprej me posljes k psihiatru, potem mi reces, da se ti gnusim, zdaj bi pa rada, da se pogovarjam s tabo.

Si ti cisto pri sebi, zenska?

Tommy

moram priznat, da vseh metafor in ekonomsko gospodarskih tokov v tej pripovedi nisem kapirala…sem se pa spomnila zgodbice o ribiču…..
(bom kratka) Sedi na obali ribič in lagodno namaka trnk v vodo…..približa se mu uglajen turist, po videzu najverjetneje uspešen, kaj naj rečem ,nej bo tovarnar. Nekaj časa opazuje ribiča, pa mu predlaga……Ej, zakaj pa ne uporabiš več palic hkrati…..Ja, zakaj pa……Tako bi več ujel…….Kaj mi bo večji ulov, ne potrebujem….Pa bi si z viškom lahko kupil čoln….In? …..Lovil bi z mrežo…..In?…Ujel bi veliko več……Pa kaj, ne potrebujem……Z viškom bi si kupil ladjo……In? ……Ujel bi tone in tone rib…….Pa kaj……Z viškom bi zaposlil ribiče, veliko bi zaslužil……Pa kaj?…..Potem ti ne bi bilo treba delati, odšel bi lahko na dopust, tako kot jaz, posedal bi v senci in se fino imal……….Kaj pa sedaj počnem?

Čeča, kar dobro si zajela bistvo s tole svojo pripovedko. Eni pač razmišljamo kot ta ribič, drugi pa kot tisti turist. Pa saj je prav, da smo si različni.

Pipi,

nekdo je moral vloziti denar, da je izumil ribisko palico in laks. Za tako preprosto stvar se je nekdo moral pol zivljenja solati. Rudarji morajo izkopati svinec. Rudarji potrebujejo tisoc drugih pripomockov, da so v jami varni. Ko so laks koncno izdelali je v teh zapletehnih razmerjih nekdo moral ta laks promovirati in prodajati. Se boriti proti predsodkom, da se “s plastiko pac ne da loviti rib”,
Nato je moral nekdo vso to ribisko opremo razvoziti po celem svetu.

No in sele na koncu vse te verige turistov je lahko ta ribic. Ampak ta ribic je moral opremo kupiti. Da jo je lahko kupil opremo je moral imeti denar. Tega je moral zasluziti z delom in pri tem sodelovati v vsaj enem izmed teh prepletenih razmerij.

Skratka, ta ribic v bistvu je turist. Le manjsi. Naprimer, ce bi bili vlogi zamenjani, potem turist ne bi imel s cim loviti rib, ker ta ribic ne bi bil sposoben zagotoviti vsega zgoraj omenjenega…

Lp,
Tomaz

Uf, Tommy, ni mi čisto jasno – da je ribič manjši turist (jaz sem si ga predstavljala kot domačina) in kako bi vplivala zamenjava vlog….oz. kaj sploh želiš povedati. Nekaj te hudo žuli in sem prav radovedna kaj je to.
A s tem, da je fino, ker smo si različni, se tudi ne strinjaš? Pa potem midva sploh ne bi imela o čem polemizirat…

Hotel sem na ponesreceno kompliciran nacin povedati, da za lagodnim zivljenjem, ki se nam zdi samoumevno in za najvecjimi dosezki clovestva, niso ribici ampak turisti.

Brez turistov, bi ribice ze v prazgodovini pojedli dinozavri (hecam se, cloveka takrat se ni bilo).

Vsi dosezki clovestva so posledica iniciative, kar pomeni preseganje ribistva.

Iz votlin smo sli v hise, ceprav je bilo ribicem v votlinah “cist kul”.

Lp,
Tomaz

Zdaj pa štekam! Si pa res malce zakompliciral. Vseeno pa mislim, da imajo turisti prav tako malo z napredkom kot ribiči. Mislim pa tudi, da tistih, ki najbolj odločilno prispevajo (ali so) k napredku s svojimi odkritji, nikakor ne vodi (ni vodila) želja po dobičku, ampak znanstvena radovednost, idealizem, genialni um….

Ribištvo (v pomenu te zgodbice) pa jaz vidim kot iniciativo bega iz sveta potrošništva.

LP

> nikakor ne vodi (ni vodila) želja po dobičku, ampak znanstvena
> radovednost, idealizem, genialni um….

Saj sem vedel, da je nekje v tvojem razmisljanju napaka. Znanstvena radovednost pri znanstveniku je isto custvo, kot poslovno tveganje pri podjetniku. Izum znanstveniku pomeni isto kot denar podjetniku. Razliko vidis le ti in odraza tvoj odnos do denarja, ki ga ocitno nimas rada, ker v njemu ne vidis svojega dela in svojih sposobnosti, kot jih vidim jaz.

To pa se ni vse.

Za uveljavitvijo znanstvenih dosezkov ideje niso dovolj. Ideje so poceni. Uresnicitev idej stane denar. Nekdo mora znanstvenike sponzorirati. To pocne zato, ker v rezultatih vidi potencialni dobicek. Dobicek je inercija, ki tega cloveka zene naprej. ZATO, ker na zadevo tako gleda tudi je v stanju, da lahko raziskavo sponzorira. Ti, ki na zadevo gledas drugace, taksne raziskave ne mores sponzorirati.

Dobicek je gonilo kolesa znanosti. Ce bi nekdo zacel znanost sponzorirati iz idealizma, potem bi se tok denarja prekinil. In ce ni toka denarja nazaj k virom financiranja, pac presahnejo viri financiranja.

In potem mora znanstvenik cistit ceste, ker ga enostavno nihce vec ne more placati za njegovo delo, ker od tega nic nima.

In tudi to se ni vse.

Kaj naj znanstvenik sam naredi z izumom? Kako naj ga DA clovestvu brez proizvodnih zmogljivosti? Nekdo ga mora zaceti serijsko izdelovati (ce gre za taksno vrsto izuma). Nekdo mora dati denar za proizvodnjo ali pa biti sposoben pridobiti denar. Da bi bilo to mozno, mora nekdo biti pripravljen postati vlagatelj in tvegati, da denar izgubi. Da bi se lahko srecala, potrebujeta neke vrste borzo.

Skratka, te stvari so tako prepletene in povezane, da ni mogoce izvzeti enega detajla in ga razglasiti za dobrega, preostale pa za slabe, ker brez vseh teh detajlov ne bi bilo koncnega rezultata in ker je za temi detajli zdrava poslovna logika, ki vse to omogoca.

Na kratko, zakaj ne gres do sefa in zahtevas nizje place? Ker moras ziveti. In svoje zivljenje in cilje pac uresnicujes v okviru svojih zmogljivosti.
Zakaj potem to pricakujes od bogatih? Tudi oni svoje zivljenje in cilje uresnicujejo v okviru svojih zmogljivosti. Ker so njihove zmogljivosti vecje, lahko uresnicujejo vecje cilje, naprimer zgradijo neboticnik ali letalo.

Tomaz

Se strinjam, Tommy in vsemu kar si povedal, ne morem oporekati, lahko pa nekaj dodam!
Kapital zato, da bi ohranil svojo moč, lahko ravno tako, kot je nekoč zaradi želje po profitu financiral neki izzum, zdaj blokira uveljavitev drugega odkritja. Kapital lahko, poleg vseh pozitivnih in prepotrebnih stvari, ki jih naštevaš, tudi blokira razvoj na določenem področju, ker tam še nima interesa. Kapital ne le lahko, temveč to tudi izvaja, manipulira z ljudmi in filtrira informacije. In to je tisto, kar jaz “zamerim” kapitalu. Nikakor pa ne zaničujem ali podcenjujem podjetnosti – prav nasprotno. Vendar ne podjetnosti, ki gre preko trupel!

Ž
Sorry, nisem mogel prej, ampak vseeno:
Na žalost me nisi prepričal niti v eni točki. Če še nekako drži, da bi za socialno varnost poskrbeli bodoči uspešni poslovneži, je to res le do določene meje; ko pa bomo ( v bodočnosti ) vsi spet bogati ( +/- nekaj procentov ) bo spet večina manj zavarovana. Vsak iz gornjih slojev bo rekel, zakaj vraga bi podpiral te lenuhe. Na žalost je to tako, kapitalizem za socialno blaginjo ne bo poskrbel.
Če bi držalo, da so uspešne družbe enostavno boljše kot neuspešne, potem se kapitalizem ne bi rinil v vsako zakotno vas tretjega sveta, ampak bi svoje lonce prodajal v Chicagu, LA itd. Torej razvoj rabi trg in za to nič ne vprašajo lokalnih kleparjev domačega pleha, ampak lepo pridobijo ( kupijo ) koncesije in selijo tovarne.
O obrobjih bi lahko napisali roman, a vendarle: nekdo misli, da ni ogrožen, če si lahko kupi kruh, drugi misli, da je ogrožen, če ne more slediti novim tipom BMW-ja. A če smo realni, so obrobja veliko večja od 10%, ki si jih omenjal ti ( pa tudi jaz vem kak podatek iz USA ).
Kar se tiče pa primera, ki sem ga dal; ni bil slab, ne, prav dober je bil in če malo pomisliš mi boš dal prav. Tekmovalnost zahteva celega človeka, se strinjam in takih nas je ( vas je ) nek procent. Z višanjem števila tekmujočih se bo nujno višalo število tistih, ki bodo propadli, pa ne konstantno ampak potencirano. Kajti nove rešitve so tudi zahtevnejše in s tem redkejše. Torej tudi ti primeri ne bodo več tako silno redki in marginalni ( pa ne bodo rezultat individualne neprilagojenosti in nesposobnosti ampak sistemskih zakonitosti ).
In še par stvari:
-moje mnenje je, da ni dilema ali standard ali družina ( tvoja žemljica ), družba mora stremeti k družini s čim boljšim standardom, ne pa k peščici bogatašev in množici t.i. srednjega sloja, ki to v resnici sploh ni.
-iz tvoje zgodbice o dveh vaseh, tipi so se res metali v izložbe, a niso prišli iz drugih, oddaljenih vasi, ne, bili so iz naše domače prestižne vasi, izšolani pri nas, živeči pri nas, celo zaposleni pri nas. Enega smo potem celo uradno eliminirali pri nas (saj veš, McVeigh ).
P

Ž
Tommy ima seveda v marsičem prav, vendar spet gleda le skozi dolar. Mnogo odkritij je res iniciral kapital, še zdaleč pa ne vse. Še več, niti večine ne. Veliko večino današnjih raziskav poganja vojaška industrija, ki se financira iz proračunov. Ti pa niso rezultat direktnih vlaganj ampak hlepenja držav po prestižu ( t.i. varnosti ). Pa še velika večina ljudi je proti vojaškim mahinacijam. Ogromno odkritij pa je bilo tudi rezultat čistih slučajev, mnogokrat v popolnoma entuziastičnih raziskovanjih. Nikakor pa ne mislim, da vlaganja niso potrebna, niti da kapital za raziskave ni potreben. Mislim le, da vseh raziskav ne financira pričakovani dobiček ampak prostovoljna vlaganja ljudi skozi proračun. In ti ljudje ( mi vsi ) bomo sadove dobili od rezultatov ne dividend.
P