o dveh vaseh…
Pred davnimi casi, za devetimi gorami in vodami…
…sta obstajali dve vasi, ki ju je v 7 dneh ustvaril
bog. Pisalo se je leto 0. Prebivalci vasi so proizvajali
razlicne izdelke in pridelke.
Pri proizvodnji izdelkov so bili nekateri bolj uspesni od
drugih. Nekateri izdelki so bili lepse oblikovani, bolj
odporni na udarce in cenejsi.
Pri trgovanju so bili nekateri vascani silno iznajdljivi.
Nekoc je nek trgovec po vaski cesti nagnal svojo dobro
rejeno zivino in tako vzbudili veliko pozornosti in
se vec prahu.
Nekateri vascani pa so sedeli v svojih trgovinah in
cakali, da pridejo kupci.
Vsaka izmed vasi je imela po deset trgovin z lonci.
V letu dni so vsi vascani zaceli lonce kupovati v treh
izmed desetih trgovin v vasi.
Lastniki preostalih sedmih trgovin so skocili na noge in
zahtevali sklic vaskih staresin, da bi o problemu razpravljali.
Staresine obeh vasi so se sestali loceno.
Prva vas se je odlocila takole:
“Vascani imajo pravico kupovati lonce kjer hocejo. Vascani
imajo odgovornost poskrbeti sami zase.”
Druga pa takole:
“Lastniki treh uspesnih trgovin moratjo omejiti prakse,
ki povzrocajo, da se vascani vedno odlocajo za njihove lonce,
in ne za lonce preostalih sedem trgovin.”
Lastniki treh uspesnih trgovin iz druge vasi so svoje orodje
zlozili v cule in odsli v prvo vas. Njihove lonce so potem
vaski staresine pravicno razdelili med preostalih sedem trgovin.
Najbrz mi ni treba razlagati, da so se poti obeh vasi razsle.
Vasi skoraj nista vzdrzevali stikov. Le scasoma se je na vhodu
v prvo vas pojavil kaksen prebivalec druge vasi, katerega
greh je bil, da bi lahko s svojimi sposobnostmi spreminjal
ustaljene tokove trgovanja v drugi vasi, pa mu vas tega ni
omogocila, ker bi na racun tega veliko vascanov ostalo brez
sluzb in moralo delati zanj.
Potem je minilo mnogo let. Pojavilo se je mnogo vasi in vsaka
se je slej kot prej znasla pred to izbiro in se odlocila za
razlicico ene izmed dveh moznih poti.
Bog je videl, kako so se vasi med samo oddaljile, zato je
v svoji dobroti med vasmi ustvaril ceste!
Ceste so omogocile, da je spet prislo do stika med prvotnima
vasema. In tedaj je bog ugotovil, da to nista bili vec
vasi, ki ju je ustvaril.
V prvi vasi so obstajale tri velikanske trgovine z vsemi
mogocimi vrstami loncev, po ugodnih cenah, v njih je delalo
veliko ljudi, tudi bivsi lastniki sedmih trgovin (aja, pa ljudje
so bili nesmrtni). Vsaka trgovina je imela za lastnika po
dva partnerja, enega lastnika uspesne trgovine iz prve vasi
in enega iz druge. Vecji del vasi je bil lepo urejen. Le na obrobju
so stanovali revni ljudje. Vendar se je vas sirila in scasoma
posrkala tudi obrobje, pojavilo pa se je novo obrobje.
Velik tega obrobja je mogoce pripisati tudi priseljenim prebivalcem
iz drugih vasi, ki so slisali, da se v tej vasi lepse
zivi, ne pa tudi, da se drugace razmislja.
V drugi vasi je obstajalo nesteto malih trgovin z lonci,
njihovi lastniki so leno posedali na hisnih pragih in cakali na
svoje stalne stranke. Njihovo premozenje je bilo vredno manj
kot premozenje navadnih delavcev v treh velikanskih trgovinah
prve vasi. Lonci so bili izdelani tako slabo, rocaji niso drzali
vec kot litra vode. Kar je bilo najbolj zanimivo je, da je
obstajal zgolj en tip loncev. In ta je bil kopija loncev, ki so
jih nekoc izdelovali trije loncarji, ki so iz vasi odsli po
posvetu staresin.
Ko so prebivalci druge vasi videli, kaj vse je mogoce za malo
denarja dobiti v prvi vasi, so trumoma drli tja po nakupih.
Lastniki nestetih malih trgovin iz druge vasi so se zopet
znasli v stiski in kricali za zbor staresin.
Naposled je do zbora tudi prislo. Staresine so najprej osuplo
ugotovili, da ne morejo odlocati nicesar v imenu druge
vasi. To je pomenilo, da njihov ustaljen vzorci resevanja
problemov z razdeljevanjem izdelkov ne delujejo vec. Prva vas je
bila tudi veliko vecja, zato spopad med vasema ni prisel v postev,
ker bi ga gotovo izgubili. Vsi ljudje, ki so bi bili sposobni
proizvajati odlicne lonce so ze davno odsli v prvo vas.
Druga vas je najprej porabila tisto malo denarja, ki ji ga je ostalo,
da je zgradila obzidje in ob vhodu postavila straze.
Nato so zaceli svojim prebivalcem zaracunavati dodatne davscine na lonce
iz prve vasi. Scasoma je staresinam prislo na misel, da je bolj ucinkovito
od iskanja loncev v prtljagi omejiti odhode svojih vascanov v prvo vas.
Pa so vascani se vedno bezali cez obzidje.
Po vasi so zaceli siriti misticizem. Preroki so napovedovali unicenje prve vasi.
Prebivalstvo je bilo tako zmedeno, da je v vsaki zgodbi videlo uresnicenje
preroskih napovedi o unicenju prve vasi in njihovi odresitvi.
Scasoma je nekatere prebivalce druge vasi pod vplivom te propagande motilo
prav vse o prebivalcih prve vasi. Oznacili so jih za materialiste brez
vsakih duhovnih vrednot, ki castijo hamburgerje in miki misko. Besni
so bili, da so se trgovci iz prve vasi obcasno pojavili na robu obzidja
in tam prodajali svoje lonce ter se drznili pogovarjati s prebivalci
njihove vasi, oboje so oznacili za vmesavanje v njihove zadeve.
Ampak se vedno pa so skrivaj hodili cez obzidje po lonce v drugo vas.
Ob tem so (zacuda) staresite iz druge vasi ves ta cas zivele v
materialnem blagostanju, ki je bistveno presegalo povprecje.
Pridigali so vascanski interes nad posameznimi interesi.
Druga vas je v obupu zacela z urjenjem silakov, ki so odsli v prvo vas in se
metali v izlozbe trgovin z lonci.
..
Gre zgolj za dve vasi, ki sta se odlocili vsaka za svojo pot. Ena
se je odlocila za druzbo, kjer bodo razlike med ljudmi dovoljene
in bo to naravno vodilo v razslojevanje, ki pa bo veliki vecini
prebivalcev se vedno zagotavljalo visji standard od prebivalcev
druge vasi.
Druga vas se je odlocila, da bo svoje uspesne prebivalce omejevala
ter s tem dosegla manjso razslojenost in vecno socialno varnost.
S tem je zrtvovala svobodo posameznika, upocasnila razvoj in ustvarila
staticno druzbo, ki ob stiku z prvo vasjo ni bila vec zmozna tekmovati z
nikomer, nad komer ni imela popolnega nadzora ali od kogar ni bila
popolnoma izolirana.
Ko le bog ne bi ustvaril ceste, eh?
Lp,
Tomaz
V bistvu gre za dilemo, ki jo lahko “prevedemo” v veliko dilem v našem življenju sploh.
Na taki cesti smo velikokrat in to na vseh področjih življenja.
Taka križišča nam vedno povzročajo težave in skrbi, zbegani smo in zmedeni kaj naj storimo. Včasih obrnemo po pravi poti, včasih po napačni.
Smo ljudje in se motimo.
Včasih pravilna rešitev ni tista, ki nam nudi tudi notranje veselje in zadovoljstvo, a smo jo morali sprejeti, da bi na naslednjem križišču lahko zavili tja, kamor nam je tudi notranje všeč.
Na koncu življenja bo važno to, da smo bili večkrat v pravi vasi, kot v napačni.
Čeprav, brez nikoli ne zgrešimo poti, se niti ne moremo zavedati, da vozimo prav.
Občutek, ko si spet na pravi, pa je fantastičen.
Veliko pravih poti ti želim, pa vsem drugim tudi.
In na koncu je eden iz lastnikov – tisti ki je prisel iz druge vasi odsel nazaj v rodno vas, kjer je odprl majhno trgovinico z lomljivo robo si postavil novo hisko (grad) in se naslajal nad obcudovanjem (zavidanjem) revezev iz domace vasi, ko se je peljal mimo s svojo novo zlato kocijo na sobotno jutranjo kavo. In zivel je mirno in srecno do konca svojih dni (tistih par let, ki so mu ostala).
:o)
Napacno si me razumela.
Svoboda v zgodbici je misljena kot moznost ustvarjanja brez strahu, da se bo nekega dne pred tvojimi vrati pojavila mnozica in ti ustvarjeno vzela pod pretvezo ‘izkoriscanja’.
‘Ustvarjeno’ ni misljeno kot lastnina, ampak kot nove moznosti, ki si si jih s tem odprl.
Uspesen gospodarstvenik je v tem pogledu podoben vrhunskemu sportniku.
Dosega boljse rezultate od drugih, kljub temu pa vedno znova tekmuje in skusa se izboljsati svoje rezultate in se bolj razviti svojo tehniko.
Po mojem je razlog, zakaj ljudje, ki bi se lahko upokojili pred desetletji (npr. Bill Gates) ne le vztrajajo v svojem poklicu, ampak sirijo podrocja svojega delovanja – izziv.
Vsak clovek si zeli nenehno napredovati. To je naravno. Nekateri ljudje prilezejo visoko, kar pa ne pomeni, da izgubijo zeljo za napredovanjem. In v tem grmu tici zajec njihovega navideznega hlastanja za denarjem. Denarja v resnici ne potrebujejo zase, temvec za svoje vedno bolj kompleksno ustvarjanje, ki predstavlja vedno vecji izziv.
Nekoc je Bill Gates odprl majhno podjetje. Danes ustvarja korporacije. Oboje pa morda pocne iz ljubezni do dela, ne do denarja.
Tommy
Ampak vseeno se ne morem znebiti vtisa, da ti človekovo dejavnost zožuješ le na poslovno plat ali profit.
Se ti zdi nemogoče, da je nekdo srečen in svoboden v svoji mali trgovinici, izzive življenja pa išče na drugih področjih (ne na poslovnem) in svojo ustvarjalnost živi preko hobijev?
Ja, za tiste, ki imajo miljarde pa se res včasih sprašujem in moj edini odgovor je, da verjetno enostavno ne vedo, kaj bi lahko v življenju drugega počeli od tega, kar dobro obladajo – kopičenja denarja. Prav kot vrhunski športniki (dobro primerjavo si dal) – kaj sploh imajo od življenja razen vsakodnevnega drila, morda nekaj trenutkov slave in nekaj denarja, ob koncu kariere pa en kup poškodb?! In to na čast ljudem, ki potrebuje (poleg kruha) še iger!
> Se ti zdi nemogoče, da je nekdo srečen in svoboden v svoji mali
> trgovinici, izzive življenja pa išče na drugih področjih (ne na poslovnem)
> in svojo ustvarjalnost živi preko hobijev?
Probleme v zgodbici povzrocijo ljudje, ki zivijo v svoji mali trgovinici in izzive iscejo preko hobijev, ampak s tem NISO zadovoljni. Namrec, tudi taksni obstajajo. In veliko jih je.
Tommy
Tommy, pridružujem se ti v vseh pogledih.Prepričana pa sem tudi, da je vse relativno.Ljudje hlastamo za iluzijamo pa se tega niti ne zavedamo.Ne pomagajo niti stezice, niti potke, niti ceste, niti štiripasovnice ali karkoli drugega če nimamo
sredstva s katerim bi se po njih peljali.Tudi sredstvo ne pomaga če ne znamo voziti
in tudi če znamo voziti kje je prepričanje, da bomo nekam tudi prišli in če in če…
Na koncu življenja pa je važno samo nekaj in to je ,kakšno mnenje imamo o sebi mi in ne to kar nam govore drugi.
Lepe pozdrave
Se 100% strinjava.
S tem da, ko ustvarjamo korist zase (in to ne samo v materialnem pogledu) vedno ustvarjamo tudi korist za sirso druzbo.
Primer:
Zgodbico bom dva dni pilil in nato skusal prodati casopisu ter iz nje kaj iztrziti.
Po drugi strani bo morda kdo iz nje razbral, da v svojem razmisljanju ni povsem osamljen in da je to cisto normalno. Zakon nevidne roka Adama Smitha (glej zgornji odstavek) na delu.
Tommy
Ž
Zgodba o teh vaseh je zelo lepa in zanimiva, ni kaj. Problem je le v podrobnostih, a to je vedno tako. Da naleti vas, ki stavi na neko solidarnost in uravnilovko v zelo kratkem času na nerešljive probleme je jasno ( dokazi so okoli nas ). Ni pa tudi v vasi, ki sprosti individualno kreativnost ravno vse naj, naj. Ker sem bil večkrat okregan, da pišem takole, na široko, splošno, bi tokrat le izpostavil par stvari ( če seveda sploh govorimo o istih stvareh).
-progresivna vas, je zato, da je sploh dobila trg za svoje lonce ( njen lastni je za tako produkcijo seveda premajhen ) pohodila še kakih 20 – 30 vasi, ki zgoraj niso omenjene in jim tako ali drugače prodala robo ( tam so svojo proizvodnjo nato zaprli, by the way ).
-ko je eden od novopečenih poslovnežev v tej vasi bodočnosti kapituliral pod težo dolgov ( ni jih prav porabil, ampak tudi takih je veliko ), je šel seveda vsaj minimalno životarit v svoj prejšnji dom, kajti za neuspešne v super vasi ni prostora, a ne?
-ko je ( spet eden ) od poslovnežev prezgodaj ( ! ) zbolel in ni mogel več uspešno širiti poslov, je tudi šel v prejšnji dom, saj je bolnišnica tam bila slaba, a so ga vseeno sprejeli. V naj-vasi je to treba plačati, a saj smo ( ali pa bomo kmalu ) vsi dovolj premožni ( hudič je le v tem, ker je tip odpovedal prezgodaj )
-pa tudi tisto obrobje uspešne vasi, tisto, ki se je umaknilo dobičkonosnim firmam, nekako kar noče izginiti. Ne, še večje je postalo, zdaj je zajelo kar ves ostanek dežele. Torej: proč z njim ( saj itak samo žre subvencije ).
-in glej vraga, sin pride iz šole in pravi: oči, zakaj te nikoli ni doma, cele dneve garaš, oče mojega prijatelja pa se vedno posveča le njemu. In odgovora ni, ker je oče tega fanta podedoval velike denarje iz bogve kakšnih virov, pa četudi je on sam zabit kot lemež in popolnoma nesposoben širiti prodajo svojih loncev. In uspešna serija podjetnikov v tej družini se lahko nadaljuje.
Spet me je zaneslo, bil sem predolg, vem, a prizadene me vsako črnobelo gledanje stvari. Tukaj se seveda pogovarjamo teoretično, a jaz ne delim mnenja avtorja te lepe pripovedke, da se je z razvojem te vasi končal razvoj družbe. Ta ni idealna, kot še nobena dosedaj ni bila. Je boljša, a ne dokončna. In hvalabogu je tako, kajti vsi ne bomo uspešni nikoli, vsi ne bomo bogati nikoli in vsi ne bomo modri nikoli.
P
Hojla,
> progresivna vas, je zato, da je sploh dobila trg za svoje lonce ( njen
> lastni je za tako produkcijo seveda premajhen ) pohodila še kakih
> 20 – 30 vasi, ki zgoraj niso omenjene in jim tako ali drugače prodala
> robo ( tam so svojo proizvodnjo nato zaprli, by the way ).
Trgovanje pomeni izmenjavo. Prva vas sploh ne bi mogla prodajati (oziroma to ne bi imelo nobenega smisla) svojih izdelkov drugi vasi, ce ta ne bi imela kaj ponuditi v zameno. Trgovanje se je torej po naravi stvari dogajalo tudi v drugo smer.
Druga vas je cisto sama kriva za pomanjkanje kvalitetnih loncev. To se je zgodilo, ker je omejila svobodo trga in odgnala sposobne posameznike. Kriviti progresivno vas, da jih je pohodila zgolj zato, ker s svojimi sposobnimi posamezniki ni ravnala isto je iskanje zunanjega sovraznika takrat, ko je v resnici potreben pogovor pred ogledalom.
Progresivna vas NI zrasla na kosteh drugih vasi, ampak na lastnem delu in boljsi strategiji razvoja.
> ko je eden od novopečenih poslovnežev v tej vasi bodočnosti kapituliral pod
> težo dolgov ( ni jih prav porabil, ampak tudi takih je veliko ), je šel seveda
> vsaj minimalno životarit v svoj prejšnji dom, kajti za neuspešne v super
> vasi ni prostora, a ne?
Je. Vendar morajo stisniti zobe, pozreti svoj kompleks duhovne superiornosti in se zaposliti pri bolj uspesnih od njih. Scasoma to privede to boljsega polozaja za vse. Vodenje je pac veliko bolj smiselno prepustiti uspesnim, kot neuspesnim.
> ko je ( spet eden ) od poslovnežev prezgodaj ( ! ) zbolel in ni mogel več
> uspešno širiti poslov, je tudi šel v prejšnji dom, saj je bolnišnica tam
> bila slaba, a so ga vseeno sprejeli. V naj-vasi je to treba plačati,
> a saj smo ( ali pa bomo kmalu ) vsi dovolj premožni ( hudič je le v
> tem, ker je tip odpovedal prezgodaj )\
V naj vasi so poznali zavarovanja davno pred drugimi vasmi. Ce ne bi znali poskrbeti za svoje ljudi, ki so njihov najpomembnejsi resors, nikoli ne bi prisli tja, kjer so bili.
Edina razlika je bila, da so v naj vasi odlocitev o vrsti zavarovanja prepustili vsakemu posamezniku posebej in je niso nikomur vsiljevali. Osebna svoboda pa seveda pomeni tudi odgovornost samemu sebi. Ko si enkrat svoboden, ni vec nikogar, ki bi mu jokal, ce grejo stvari narobe.
Pravzaprav tudi v represivni vasi ni bilo nikogar. Zgolj drzava, ki je lahko na silo vzela bolj uspesnim, da je pokrila napake manj uspesnih. Tega drzava v prvi vasi ni smela storiti.
> pa tudi tisto obrobje uspešne vasi, tisto, ki se je umaknilo
> dobičkonosnim firmam, nekako kar noče izginiti. Ne, še
> večje je postalo, zdaj je zajelo kar ves ostanek dežele.
Obrobje vedno in povsod obstaja, zato sem ga tudi uvrstil v svojo
zgodbo. Vendar v tistih redkih drzavah, kjer spostujejo osebno svobodo statistika ne potrjuje, da bi se vecalo?
Po drugi strani obrobje tudi ni tisto, ki bi bilo izkoriscano, ampak je tisto, ki se ne zna prilagoditi in poskrbeti samo zase. V ZDA 30 milijonov ljudi (od skupno 300 milijonov) zivi na robu revscine. Vendar ti ljudje nisto izkoriscanci, na katerih temelji uspeh ostalih. Ze z majckeno logike ti to pove njihovo stevilo in njihova nadvse nizka kupna moc.
> in glej vraga, sin pride iz šole in pravi: oči, zakaj te nikoli ni doma,
> cele dneve garaš, oče mojega prijatelja pa se vedno posveča le
> njemu. In odgovora ni, ker je oče tega fanta podedoval velike denarje
> iz bogve kakšnih virov, pa četudi je on sam zabit kot lemež in
> popolnoma nesposoben širiti prodajo svojih loncev.
Ceprav si izbral slab primer (nekdo s temi karakteristikami je zadnja oseba, ki bo cele dneve prezivela v sluzbi, ker v svojem neuspesnem delu ne bo nasla zadoscenja, niti ji ne bo uspelo ohraniti svojega kapitala), ti dam prav, da taksna tekma vcasih zahteva celega cloveka. Ampak zopet imas precej naravno izbiro. Lahko si izberes lazji poklic in temu primerno nizji nizji standard, ali pa nimas druzine. Pri tem bo ta nizji standard (npr. ce govorimo o primeru ZDA proti Sloveniji) se vedno bistveno visji od tistega v drugi vasi.
Naravno izbiro zato, ker mora dobrine NEKDO ustvariti. In ce se vec ustvarjas z druzino potem pac manj produktivno pocnes druge stvari. Prosto po nacelu, ne mores pojesti zemljice in hkrati imeti zemljice.
Imas tudi socialisticno varijanto, le da je omejena na eno osebo in je ne mores vsiliti vsem. Npr. lahko si placujes rento (ne pokojnino, ampak navadno rentno varcevanje) za casa dobre letine in se ti potem ni treba bati suhe letine. Ampak spet moras odgovornost za to v prvi vasi prevzeti sam. Odlocitev je spet TVOJA in ti ni vsiljena s strani nikogar. To je razlika.
> idealna, kot še nobena dosedaj ni bila. Je boljša, a ne dokončna.
> In hvalabogu je tako, kajti vsi ne bomo uspešni nikoli, vsi ne bomo
> bogati nikoli in vsi ne bomo modri nikoli.
V obojem ti dajem prav. Opisana druzba je za moj okus boljsa od sedanje. Ponekod jo prakticirajo in uzivajo njene sadove. Ni pa idealna. In tega tudi nisem trdil. Zato zgodba tudi nima zakljucka (ce si to opazil).
In tudi v drugi trditvi imas prav. NOBENA prihodnja druzba ne bo dokoncna in v nobeni prihodnji druzbi vsi ne bodo bogati in modri. Ce primerjas danasnje alternative, socialo nasproti tekmovalnosti, je druga ocitno v praksi neprimerno uspesnejsa za vecino prebivalstva. Morda se bo v bliznji prihodnosti pojavila nova alternativa, ki bo boljsa od obeh. Kdo ve… Na to lahko samo upamo.
Tomaz
1. razlika med uspešnimi in manj uspešnimi
Pri trgovanju so bili nekateri vascani silno iznajdljivi.
Nekoc je nek trgovec po vaski cesti nagnal svojo dobro
rejeno zivino in tako vzbudili veliko pozornosti in
se vec prahu.
Nekateri vascani pa so sedeli v svojih trgovinah in
cakali, da pridejo kupci.
2. probleme naj rešujejo drugi
Lastniki preostalih sedmih trgovin so skocili na noge in
zahtevali sklic vaskih staresin, da bi o problemu razpravljali.
3. razvoja se ne da preprečiti
In tedaj je bog ugotovil, da to nista bili vec
vasi, ki ju je ustvaril.
Vsi imamo enake možnosti ali priložnosti. Razlika je v tem kakšne cilje si zastavimo in koliko motivacije imamo, da jih dosežemo. Ni važno v kakšnem času in sistemu živimo. Važno je, kako se v tem znajdemo. Majhne enote so v današnjem sistemu najbolj občutljive. Prilagajati se morajo velikim. Lahko tudi z združevanjem (deset malih=ena velika).
Sedaj pa še eno zgodbo o materialistih in tistih, ki to niso. Enkrat je uspešen podjetnik pristal v bolnišnici, ker ga je zvilo zaradi preveč stresa. Doktor mu je svetoval, naj goji solatko, tako malo za sprostitev. Čez eno leto, se je valil konvoj kamionov z vrta tega podjetnika.
… brez komentarja …