Pozdravljeni vsi na tem forumu.

Najprej iskrena hvala vsem, ki sodelujete na tem forumu. 10 let sem bila v zvezi s MOM-ovcem s katerim imam tudi dva otroka. Od ločitve je sedaj tri leta. Vzrok, da je odšel je bilo varanje, oz. našel si je novo žrtev, ker jaz te vloge nisem hotela več igrati.
Za mano si tri težka leta, polna kopanja po preteklosti in spoznavanja same sebe, kdo sploh sem. Po ločitvi namreč sploh nisem vedela kdo sem, kaj hočem,… popolnoma izpita in izčrpana. Tako kot vse, ki smo dale ta odnos skozi. Poiskala sem si terapevtsko pomoč, postavila bivšemu meje, zapleta se vedno okoli otrok ampak nekako sem uspela tudi to razmejit, da stvari potekajo približno normalno. Veliko mi je pomagal ta forum, vaše izkušnje in mnenja. Včasih sem se prav nasmejala, kako so MOM-ovci predvidljivi, nekako vsi delujejo po enakem principu.
Po treh letih je življenje spet dobilo barve. Znam poskrbeti zase oz. se vsak dan znova trudim, da sebe postavim na prvo mesto in se učim zdravega egoizma.
Nekako mi je jasno, da preostanka življenja ne želim preživeti sama. Pred nekaj meseci sem se prepustila in šla v novo vezo. Kje je problem? Stalno iščem znake ali je novi partner tudi mom. Sprašujem se ali sem v teh letih terapij predelala vzorce ali bom ponovila celotno dramo. Vsekakor vem, da tega ne želim več doživeti.
Zanima me kako se spopadate z novimi vezami, po tem kar ste preživele v razmerju z mom. Ker sem še zelo sveže v vezi in se imava lepo je moj največji strah to, da je z MOM-ovci na začetku tudi vse lepo. Saj veste si zaljubljen in stvari ne vidiš še realno.

Zelo vesela bom kakšnega nasveta.

Oh, veš kaj? Kar pogumno 😉
Ne uniči si življenja s sekiranjem “kaj bi lahko bilo”…pa “kaj pa če bo”…
Moje življensko vodilo je, da se sekiram takrat, ko do česa pride in nič
prej (včasih mi celo rata 🙂
Pomiri se, zdaj si oborožena do zob z znanjem o MOM, še več, opramljena
si z zelo natančnim “detektorjem”, o katerem lahko drugi le sanjamo 🙂
Edino, kar pazi je to, da ta detektor ne postane preveč natančen – vsako
kuhanje mule še ni MOM, ljudje smo tudi kdaj čisto enostavno nezreli ali
leni. Mogoče pomaga to, da človeka ne sodiš po besedah, ampak po dejanjih?
Moj nasvet je še ta, da enostavno sama pri sebi postaviš meje, do katerih si
v partnerstu pripravljena popuščati in se prilagajati in da sama skrbiš, da
so te meje razumne in konstantne, ter DOSLEDNE.
Veliko sreče ti želim.

Ojla!
Strah, da se ponovno opečeš je čisto človeški in razumljiv. Če te piči kača, se bojiš že zvite vrvi. Strah je tudi obrambni mehanizem, vendar moramo si biti na jasnem, kaj je realna nevarnost in kaj namišljena.
H Skelinemu razmišljanju bi dodala še tole: Hiti počasi! Stoj na realnih tleh. Dokler ne veš pri čem si, ne sprejemaj kakšnih prenagljenih in radikalnih odločitev. Ostani neodvisna, ohrani svoj življenjski slog, bodi pripravljena na sprejemanje kompromisov (saj kaj pa je življenje drugega, kot en sam kompromis), postavi si meje, kaj je zate sprejemljivo in kaj ne. In ne pristani na nobeno podrejanje.
Morda ti bo prišla prav še ena značajska poteza MOMstarjev. Veš, da so izjemni igralci, manipulatorji, nakladači, vendar jo uporabljajo le toliko časa, dokler se jim “zastavljeni cilj” zdi dosegljiv. Torej, bodi pozorna na TO KAJ DELA, NE KAJ GOVORI!!!
Če se boš v novi vezi počutila dobro in predvsem varno, ostani. Če pa bodo občutki negativni in bodo senzorji le preveč piskali … potem že veš s kom ali čim imaš opravka.
Veliko sreče in ZKM ti želim!

Tole je super tema, o tem se tudi sam sprašujem zadnje dni…

Kako vem, da sem dobro počistil pri sebi in sem pripravljen na nove veze in tveganje? Mi bodo senzorji delovali? Če sem popravil pri sebi vse, kaj me potem sploh se pritegne pri tej osebi? Je to nekaj varnega ali pa so se nekatere stvari ki jih nisem spoznal in se bo nanje en narcis povezal?

S kolegom sva to debatirala in je na nek način kot če greš s čolnom na morje, pa si ga prej cisto zrihtal….ampak mogoče je tu past perfekcionizmu in strahu.
Mogoče bo dovolj dobro da poznam čoln, imam orodje in se bom znal obrniti kako in kaj, če pride na morju do kakšne luknje.

Se vedno pa si ne znam cisto odgovoriti, kaj nas potem pri drugem človek potem pritegne v odnos?

Vsekakor pa verjamem, da niso samo MOM na svetu, da so vmes VSe sorte dobri ljudje, in moram priznati, da nekatere osebe, ki me sedaj pritegnejo, so mi zanimivih, ko jih spustim se čez kakšen filter pri meni, nekaj začutim….

Je pa verjetno dober test tudi to, da MOM nom bo večinoma govoril o sebi, on je pomemben, njegovi problemi…tako da je dober test, da začneš govoriti o sebi in dnevih in situacijah, in se hitro pokaže, če ga to sploh zanima…

Filozofiram …:-)

Lp SVO.

Super tema. Sama se držim mojega seznama česa ABSOLUTNO ne dopuščam več. Torej vem, česa ne želim in sedaj me takšni moški niti ne privlačijo več. Vse ostalo pa – življenje je še polno čudovitih stvari in ljudi , ki jih je treba raziskati :)!

Po kakšni takšni zvezi se mi sicer zdi, da je dobror nekaj časa biti sam, da počistiš za seboj in v sebi. Pa tudi če greš že prej v nov odnos, je še vedno dobro vedeti, kje so tvoje meje – saj potem tudi veš, kdaj so prekoračene in kdaj ne.

GittaAna

tudi jaz se strinjam, da mi bo prav prisla pavza, ker sem sedaj kot ena ranjena zival, ki bi jo marsikdo vzel k sebi 🙂

verjamem, da je zunaj tudi drug svet, in verjamem, da mi bodo senzorji delovali dovolj dobro, da bom prepoznaval rdece luci, in da bom lahko rekel ne.

Saj v koncni fazi se tu ne gre samo za partnerske odnose, pac pa tudi sluzbene, prijateljske in povsod je na nek nacin vse to znanje samo v plus.

will see

lp SVO