Pozdravljeni,

že dalj časa bijem bitko, razpeta med tem kaj storiti. Ločena že nekaj let z dvem odraščajočema otrokoma, 9 in 13 let. Od prvega dne, ko je bila ločitev na vidiku vesta, da to ni bila njuna krivda, dajem jima vedeti, da mi pomenita vse……Žal je bilo v družini prisotno tudi nasilje in nespoštovanje….tako, da ravno dobrega zgleda kako se vesti do svoje mame nista dobila, vendar se s pogovori trudim, da bi jima vcepila vrednote in spoštovanje do drugih.
Ni tako zelo kritično, najbrž so kriva tudi že “nerodna ” leta vendar odgovarjanje in povzdigovanje glasu nad menoj si ne dopuščam. In prav tu je problem, v zadnjem letu sem začela z novim partnerskim odnosom, otroka sta ga sprejela, se borita za njegovo naklonjenost…..a obenem se poleg njega včasih obnašata nemogoče. Partner še nima otrok in tudi ni navajen na otroške izpade, rekel mi je da sta razvajena ipd. To me boli. Sčasoma si želim nadgraditi zvezo, pa ne vem, če je sploh smisleno, saj se mi zdi, da partner še ni sprejel tega, da imam otroka. Sam pravi, da sva na dobri poti, da pa se boji kako bo kos otrokoma.
Včasih se mi zdi, da se mlajša namerno grdo vede, ko je on zraven…..pa ji povem, da mene ne bo nikoli izgubila, ampak da bo samo pridobila novega prijatelja….pa ne vem. ali je tu strah ali res otroška muhavost. Partner mi je sam priznal, da bi bil več časa z nami, a da beži od tega, ker se tako vedeta do mene. Ko sta otroka pri očetu (vsak drug vikend) bi bil stalno z menoj, ostali čas pa pride za kako uro 1 x na teden in to je to.
Želim si samo, da bi se otroka spoštljivo vedla, ker drugače vem da bom morala vezo prekinit saj razpeta med otrokoma in partnerjem ne morem biti.
Če je imel kdo podobne težave ali ima kak pameten nasvet bom izredno hvaležna,
mirno noč

Lepo pozdravljeni,

Odnosi v razširjeni družini velikokrat niso preprosti. Ste mama, ki čutite svoja otroka in vam je mar za vse, kar sta preživela, ste pa tudi ženska, ki si želi novega, drugačnega življenja. Spoznali ste novega partnerja, s katerim si želite začeti graditi odnos, sedaj pa čutite, da ga otroci zavračajo.

Otroci vsekako nosijo stisko, ob spremembah, ki prihajajo v njihova življenja. Otroci nimajo možnosti, nimajo vpliva nad tem, kdo jih bo vzgajal in kakšen odnos bo imel do njih. Velikokrat pari začnejo novo vezo v upanju na vse najboljše, niso pa pripravljeni stopiti v korak z otrokovimi stiskami, mu jih ovrednotiti in mu počasi pomagati, da se navadi na spremembe.

Vi ste tega moškega začutili, on je začutil vas, ni pa nujno, da sta ga začutila tudi otroka. Tudi zanj ne vemo, koliko si je le predstavljal, da bo šlo vse gladko in koliko je res pripravljen na vzgojo otrok, ki niso njegovi.
Otroci so naravni, spontani, pokažejo kaj čutijo, povedo kaj mislijo. V njih ni pretvarjanja. Morda tudi vi niste popolnoma prepričani v to vezo pa sta otroka samo odreagirala na nekaj, kar vi nosite v sebi. Vas je strah novega odnosa, je njega strah? Ste negotovi globoko v svojem srcu? Razmišljate, če se bo obneslo? Za seboj imate že bolečo in težko izkušnjo. Morda se s seboj še niste popolnoma pomirili in niste odprli srca moškemu, ki je prišel v vaše življenje. Če je v vašem srcu še dvom, negotovost in strah, ga otroka zelo iskreno izražata in zavračata tega moškega, ker je strah tudi njiju.

V nekem drugem pismu pišete, da je od ločitve šele dve leti. Sta se otroka res pomirila s tem, kar sta preživela, ste se pomirili vi?

Prečutite, kje ste vi čustveno v odnosu do njega. Pomembno pa je tudi, da on vstopi v odnos z vsemi vami z odgovornostjo in zrelo. Otroci so odgovornost, vi ste mama, vi to veste in moraš jih imeti rad, drugače počno vse mogoče vragolije. Predvsem pa se vi umirite. Ko boste vi kot ženska in mama mirni in gotovi vase, vam bodo otroci sledili. Pomagali boste pa lahko tudi svojemu novemu partnerju, da se bo učil od vas, čutil do otrok, kar čutite vi in si ju dovolil spoznati. Tudi on bo moral na široko odpreti srce, potem bodo tudi otroci veseli njegove družbe. Dokler pa se boji odgovornosti, ga je strah in je negotov ter vso njuno vedenje pripiše neprimerni vzgoji, pa krivdo vali na vas in otroka.

Ko boste vi vedeli na čem ste pri sebi, kaj resnično želite in kaj čutite, vam bodo vsi sledili z mirom, otroka in partner. Ni lahko, je pa lažje z odprtim srcem.

Vse dobro vam želim in srečno.