Noseča sem 28 tednov in imam devetnajstmesečnika, ki ga občasno še vedno pristavim – če zahteva, da hoče “pupa” in ga pri tem nikakor ne morem zamotiti-saj večinoma mi uspe. Zanima pa me naslednje. V zadnjih dveh tednih sem opazila (no, nosečnost gre h koncu), da so se mi dojke spet povečale in da čutim, da so spet težke kot takrat, ko sem še bolj pogosto dojila. Sicer imam namen čisto prenehati, ampak samo namen, prepričana pa nisem, ker načeloma bi rada še vedno dojila tudi prvega otroka, pa tudi on je zelo za to, kot vidim. Torej, kako je s kolostrumom, če npr. še dojiš prvega otroka in kako je s kvaliteto mleka po porodu, saj se mleko glede na starost otroka tudi spreminja. Kateremu otroku se pri tandemskem dojenju prilagodi mleko? In kakšno je moje mleko po kvaliteti trenutno?Namreč teoretično, če bi že zdaj rodila, ali je mleko že zdaj prilagojeno novorojenčku?
Lep pozdrav,
T.

Draga T,
čestitke k novi nosečnosti in veselju do dojenja vašega devetnajstmesečnika!

O nosečnosti in dojenju sem na tem forumu že pisala, zato kar kopiram:
***Načrtovanje nosečnosti ali nosečnost sama nista oviri za nadaljevanje dojenja. Z znastvenega stališča ni dokazov, da dojenje v nosečnosti škodi plodu, materi ali lahko celo povzroči splav. Izkušnje številnih mater so pokazale, da je varno dojiti celo nosečnost, zato lahko nosečnica, če ji to odgovarja, brez skrbi doji še naprej. Dojenje ne bo škodovalo plodu, še posebej, če bo mati uživala povečano količino zdrave hrane, po potrebi vitaminske dodatke in bo dovolj počivala. Nekatere matere imajo med dojenjem zelo občutljive bradavice ali jim je močno slabo, zato dojenje lahko postane neprijetno. Dejstvo je, da se veliko otrok med nosečnostjo sami odstavi, še posebno v zadnjih mesecih, ker se proizvodnja mleka zmanjša, z nastajanjem mleziva pa se spremeni okus, ki mnogim malčkom ni všeč. Osebno poznam pa tudi kar nekaj mamic, ki so brez problema dojile celo nosečnost in še naprej – v tandemu. ***

Spremembe v dojkah so normalne, ko se v zadnjem trimesečju začne v njih začne tvoriti mlezivo se veliko dojencev kar samih odstavi, ker se okus mleka in količina bistveno spremenita.

Mlezivo, kolostrum je prisotno le v prih dneh po porodu, ki jih boste verjetno preživeli v porodnišnici. Tega bo tako verjetno zagotovo dobil le drugi otrok. Ko vas bo starejši otrok obiskal v proodnišnici in se morda želel dojiti (če se bo še dojil) ne bo nobenemu v škodo.

Pri tandenskemu dojenju se mleko najprej prilagodi drugemu otroku, na to vlivajo hormoni, ki se izločajo med in po porodu. ko začne ženska proizvajati zrelo mleko, bosta imela od njega podobne koristi.

Kako se mleko spreminja z otrokovo starostjo? V bistvu se ne spreminja zaradi časa, oddaljenega od poroda (to velja samo v prvih tednih) ampak glede na količino, ki je otrok popije. Novorojenček se na začetku doji zelo pogosto, pije večkrat po malem, celokupna dnevna količina okoli 1 meseca znaša približno 1 liter mleka. Ko pade proizvodnja mleka pod 400ml (ko večji dojenček poje že nekaj obrokov goste hrane), se zanimivo – količina protitels v materinem mleku celo 2-3 kratno poviša. Zato trditve, da materino mleko s časom izgublja na kakovosti zagotovo ne držijo. Je pa res, da je mleko takrat kalorijsko manj bogato, kar gre v korak z naravnim potekom postopnega odstavljanja, ko otrok pač poje več goste hrane.

Kakovost in količina materinega mleka se vedno prilagaja trenutni situaciji, vedno je pravšnja. Tudi za dva ga je dovolj in je dobro. Večina mamic, ki so dojile tandemsko, so ponavadi najprej podojile manjšega dojenca, potem pa starejšega.

Pozdravljeni! Sama imam podobno ”težavo”. Sem v 6.tednu nosečnosti ob enem pa še dojim sina, ki bo novembra star 3 leta!! Kako naj to ustavim? Sin je že pravi odvisnež, sama pa totalno nemočna. Saj me toliko ne moti, se pa bojim za plod – ali je res tako neškodljivo kot pravite?? Hvala.

Draga Mojca,
zagotovila kaj je škodljivo in kaj ne in s tem prevzeti odgovornost za potek vaše nosečnosti – tega vam ne more dati nihče. Pravzaprav takšne odgovornosti ne bi želel nositi nihče. Zato vam tega ne morem zagotoviti, lahko vam samo podam dejstva ki imajo temelje v medicinskih znanstvenih raziskavah in izkušnje drugih mater. Ali boste še naprej tandemsko dojili je odvisno od vas, vašega zdravstvenega stanja in predvsem vašega dobrega počutja. Kot veste se lahko normalna nosečnost hitro preobrne v rizično, normalen porod v težaven in tudi težave po porodu in pri dojenju niso pri vsaki materi enake.

Večji problem tiči drugje: takšno dojenje je v naši kulturi dokaj redko in neobičajno. Verjamem, da vam je težko, ko se srečujete s predsodki ljudi v vaši okolici. Žal je negativnih pripomb na to temo precej več kakor pozitivne spodbude, kajne? Mnogo ljudi je polno predsodkov in mitov o dojenju, še vedno je pri nas močno veljavno (napačno) mnenje, da dojenje matere izčrpava ali da jim celo škodi, da dojenje jemlje zarodku, itd… Vse to so le miti in neresnice. Ampak podzavestno se v nas zaseje strah, da ne delamo v prid sebi in svojemu bodočemu otročičku… Teh občutkov ob moji tretji nosečnosti, ko sem še dojila mojo drugo hčerko se še predobro spominjam. In zakaj jaz osebno nisem mogla tandemsko dojiti? Ker sem bila zelo utrujena, močno mi je bilo slabo in sem bruhala, ker so bile dojke in bradavice med nosečnostjo močno boleče in občutljive, ker sem imela občutke, da se preveč intenzivno razdajam nasproti temu kar resnično zmorem. In če bom še kdaj noseča in bom takrat še dojila, bom spet poskusila. Če bo šlo v redu, če ne pa tudi v redu, tako pač gledam na to jaz osebno.

Res je, mnenja naših Slovenskih pediatrov, ginekologov in drugega zdravstvenega osebja so glede tandemskega dojenja zelo deljena. Pravkar sem bila na mednarodni konferenci o dojenju v San Franciscu, kjer smo se na strokovnih predavanjih srečali svetovalke za dojenje in številni strokovnjaki, ki se z dojenjem ukvarjajo – in presenetljivo – vsi ti ljudje, strokovnjaki iz celega sveta so se strinjali, da je tandemsko dojenje čisto v redu in da zanj (razen ob res secifičnih medicinskih indikacijah) ni ovir. Da o dolžini trajanja dojenja sploh ne govorimo. Dve leti in več je za vse te ljudi popolnoma normalna norma.

Na konferenci sem kupila tudi pravkar izdano knjigo z naslovom “Adventures of Tandem Nursing”, avtorice Hillary Flower. Avtorico sem osebno spoznala na konferenci, je zelo topla in prijazna osebnost. Knjigo pravkar prebiram tudi sama in je res odlična, jo toplo priporočam. Žal literatura v slovenščini na to temo ne obstaja. Poznam kar nekaj mater, ki so dojile dolgo in tudi v tandemu, dve od njih sta LLLI svetovalki: Špela Hleb Babič in Irena Rupar. Pokličite ju in morda vam bosta povedali še kaj več iz lastnih izkušenj.

Kako prenehati z dojenjem postopoma in z ljubeznijo, si prosim preberite na: