Stara sem 33. let.Moje težave so se pojavile že v pobrteti. Vendar tako hudo ni bilo kod zdaj. med 15 in 28 letom sem 4x delala samomor. Vedno sem bila pesimist v življenju nisem videla noben svetle točke.Sedaj imam urejeno družino, službo…resnično bi lahko bila srečna pa so se težave spet pojavile.
V službi sem zelo obremenjena, vse me moti, gore papirja na mizi, stranke, ropot, glasno govorjenje, telefon, radio…doma otrok…vse. Nenehno imam občutek, da se mi bo zmešalo…začel me je bolet in obračat želodec, burhala sem, nisem mogla več jesti, imela sem prebavne motnje, ponoči nisem spala,(nikoli nisem inela težav z spanjem) kakršnokoli vprašanje sodelavcev kaj mi je me je spravilo v jok…Doma nisem naredila nič, smo sedela sem z groznim strahom kdaj se mi bo zmešalo. Bila sem grozno utrujena začela sem razmišljati v samomoru (čeprav ga ne želim naredit) zato sem odšla k zdravniku.
Predpisal mi je cipramil, Helex in Sanval. Po 14 dneh mi je malo bolje, vendar še vedno ne spim (ponoči se prebujam imam grozne sanje), v sebe že spravim malo hrane, in lahko grem ven na dvorišče. Drugam ne morem ne v trgovino, banko, z grozo grem zdravniku na kontrolo – Strah me je vsega najbolj pa občutka da se mi bo zmešalo…Zdaj sem v staležu 3 tedne, ko pomislim da se bom morala vrniti v službo se začnem trest, gre mi na bruhanje, dobim prebavne motnje…
Naj povem, da imam svojo službo rada – zato ne razumem zakaj se tako grozno počutim!

Hvala za odgovor!

Spoštovana Jožica,

po moji presoji vam je zdravnik predpisal ustrezna zdravila, vendar bo na njihov končni učinek še nekoliko počakati, saj je časovna odzivnost med ljudmi različna. Vsekakor boste morali obiskati psihiatra, v kolikor ga že niste, in z njim skleniti psihoterapevtski pakt, saj zdravila sama ne morejo spremeniti vašega odnosa do okolja.

Hvala za odgovor! Naj povem, da pri psihiatru nisem bila.Do svojega 20 leta sem živela z očetom pijancem, ki nas je vse poniževal (sestro, mene in mamo) mamo je večkrat pretepel, večrat smo klicali policijo in večkrat smo bežali ponoči pred njim. Mama je bila zelo skrbna a kar preveč zaposlena, da bi lahko videla težave, ki sem jih imela. Sestra je kmalu odšla v drug kraj v šolo, tako da je bilo doma in veliko tega oziroma ko je bilo najhujše (pred ločitvijo) ni bila prisota. šolo je v četrtem letniku pustila in odšla s fantom živet v drug kraj. Danes je poročena z drugim moškim in ima grozne težave z alkoholom (tega ona ne prizna) vendar že naskrivaj pije. Ne razumeva se najbolje, ker sama ne prenesem alkohola in ne zdržim v bližini pijanega človeka zato med nama prihaja večkrat do prepira.
Mama in oče sta se ločila. Danes po približno 10 letih sta se ponovno srečala in začela živeti skupaj. Oče še pije vendar manj in tudi nasilen ni več (vsaj do sedaj skupaj sta 6 mesecev). Ne sovražim ga čeprav nam je naredil veliko gorja.
Vse sem mu oprostila in pozabila. (vsaj mislim tako) Po drugi strani pa razmišljam da ni morda on povzročil spet mojo depresijo, čeprav se zdaj dobro razumeva in se je resnično sprememnil.
Svojemu zdravniku ne morem povedati vseh stvari, ki me pestijo, in mislim, da me on ne bo predlagal psihiatra (seveda ne ve da sem imela takšne težave že v mladosti). Ali mislite, da mu sama predlagam psihiatrični pregled.

Najlepša hvala za odgovor!

Spoštovana Jožica,
za obisk pri psihiatru ne potrebujete napotnice, to bi moreli prinesti le v primeru, da bi vaše zdravljenje pri njem trajalo daljši čas.