normalnost za cerebralca
živjo!
mene pa zanima koliko je tukaj cerebralcev, ki so uspeli v življenju in imajo eno ali več ali vse od spodaj naštetih alinej, pa povejte še prosim vašo starost in spol (če ravno ne bo razviden iz vašega imena):
1. končano osnovno šolo
2. končano srednjo
3. končano fakulteto
4. zaposlitev primerno končanemu šolanju
5. zaposlitev z nižjo stopnjo od končanega šolanja
6. partnerja
7. družino – vi, partner, otrok
8. samozavest
sama imam VII. stopnjo izobrazbe, trenutno zaposlena s V. stopnjo ker sem v stroki kjer ni ravno veliko praznih delovnih mest (čakam še na odgovor službe za zaposlitev s VII.stopnjo), brez patnerja, imela pa sem ga 6 let in drugega pol leta, zmožna drugače imeti družino in si jo tudi želim, samozavest pa imam nekako 50%. pozdrav
Odgovarjam na vaša vprašanja:
1. da
2. da
3. ne, zato ker me študij ne zanima (pa mi ne govorite o raznih depresijah, ker mene niti najmanj ne mika, da bi se z električnim invalidskim vozičkom vlačil po tistih fakultetah, ki niti ena, ki me zanima, ni prilagojena za invalide na vozičku (prilagojena je bojda le Fakulteta za socialno delo, socialno delo pa me ne veseli, ker gre za ženski poklic, poleg tega pa tudi naš center za socialno delo ni prilagojen za invalide, žal, tako da potem lahko le boga prosim za kakšno zaposlitev v radiju 100 km od mojega domačega kraja), prav tako me niti najmanj ne mika, da bi se prijavil na izpit, potem pa ti ugotovil, da ne morem v predavalnico, kjer se izpit izvaja, prav tako me niti najmanj ne mika, da bi se mi v študentskem domu pokvaril moj elektromotorni invalidski voziček, potem pa bi mi cimri odrekli vso pomoč – to kako poteka študij, pa vem od svojega starejšega brata, ki je študiral, prav tako vem od svojega brata, da je imel full nesramne cimre v študentskem domu, vendar on nikoli, res nikoli, ni rabil njihove pomoči)
4. ne, ker še iščem prvo zaposlitev
5. ne, ker še iščem prvo zaposlitev
6. ne, ker sem še mlad, star komaj 22 let. Če bi bil ženska, bi bilo mogoče drugače.