Zanima me če je kdo že doživljal pač to kar se meni dogaja…spoznal sem partnerko…oba že v starejših letih…v začetko je bilo vse v redu a po dveh mescih so se začele dogajati čudne stvari…partnerka je kar naenkrat začela menjati raspoloženje..en teden v redu tri dni čisti strup..sedaj se to dogaja da je v redu dva dni potem pa teden dni žalitve..nekaj sem prečital o temu mislim da ima MOM..predlagal sem ji da greva skupaj na terapijo …na to pravi da niti slučajno ker je z njo vse v redu..opazil sem tudi da jemlje tablete kar je priznala..a kar naenkrat jih neha jemati in je spet pekel..odšel sem dostikrat od nje a vedno sem se vrnil…ne vem kako me tako vezala na sebe…sprašujem kako se rešiš take osebe ker to je že začelo uplivati na moje zdravje

Spoštovani,

več o čutenju in vedenju partnerke ter o njeni podlagi za to lahko preverite v knjigi Ne stopajte več po prstih. Če gre resnično mejno osebnostno strukturo ali celo mejno osebnostno motnjo, to običajno za partnerja pomeni pravi pekel. Vem vsaj za dva psihiatra, ki bi osebi s podobnim vprašanjem svetovala nekako tako: “Vam povem kar direktno. Imate tri možnosti. Ali se pripravite na življenje v peklu. Ali se takoj nepreklicno ločite. Ali pa vam predpišem zdravila, da boste pekel lažje prenašali.” In tako tudi je. MOM zahteva globoko dolgotrajno psihterapevtsko zdravljenje skupaj z zdravljenjem z zdravili. Predvsem pa zahteva od osebe z MOM globoko motivacijo za spremembo in dolgotrjno delo. Gre za to, da je prišlo pri osebi z MOM do motnje v simbiozi z mamo že v zelo zgodnjem otroštvu. Že tam pri starosti kake pol leta. Zato je ta težava tako globoko in težko spremenjljiva.

Lep pozdrav,
Uroš Drčić

Dragi avtor.
Sem postala podobna tvoji partnerici. Razen tablet. Iz vesele osebe. Zaradi partnerja, ki neprestano govori. Govori, govori, nič ne posluša, vsem skače v besedo. In govori dobesedne monologe. Z znanimi in tujci. Sram me ga je. Ne morem si pomagati. Spremenil mi je razpoloženje za 100 %. Uživam trenutke ko ga ni. Poglej če ni pri tebi isto.

hvala za odgovor samo ni isto….dva dni mi bi vse dala čista prijaznost…potem pa čista kontra žalitve nikoli nimam prav…tako da že sebe sprašujem kaj je z menoj narobe..v sebi imam veliko tolerance samo to je pa noro…vem da je samo ena rešitev ….da se umaknem od te osebe in to sedaj počnem je pa zelo težko ko imaš nekoga rad

Najlažje je kriviti nekoga drugega. Če nisi zadovoljna s partnerjem in njegovim obnašanjem, mu to povej. Če se bo potrudil problem zmanjšati, super za vaju, če ne, pojdi stran. Uspešna komunikacija je nujna za dobro razmerje in vidva tega očitno nimata. Mene tudi marsikaj moti na mojemu in mu to na lep način povem in on meni isto. Tako se iz dneva v dan bolj razumeva. Nihče ni popoln in človeka čisto spremeniti ni prav, je pa osebnostna rast in izboljšanje le-te pokazatelj ljubeče in uspešne zveze. Najlažje je izgovor za tvoje obnašanje je seveda tvoj partner. Ampak partner ni kriv za to je obnašanje. Sama si se tako odločila in to je posledica bezanja od problemov. Nihče ni kriv za tvoje obnašanje, sama si se odločila da te bo vse na možu zivciralo in da ne boš ukrepala. Treba se je pogovoriti in soočiti s problemi, ne pa da sta dva taka, ki si greta na živce, skupaj in krivits drug drugega.