No, pa se je zgodilo tudi to
Fizično se je spravila name. Besno je udrihala po meni in kričala “Nočeš razumeti mojih čustev!”.
Imam 40 kg več od nje in je bilo, kot bi letal komar okoli mene. Ni modric, pa saj se le-te tudi zacelijo.
Dejansko sploh ne vem, kaj sem naredil narobe. Kasneje je svoje dejanje opravičevala s “Tega ne bom več naredila, sem se veliko naučila iz tega”. Pravega opravičila niti ne pričakujem več, ker ga od nje nisem dobil nikoli.
Pa še to: “terapevtka” ji je povedala, da NIHČE OD NAJU nima mom.
hudo, ampak kot te berem, niti nisi ne vem kako prisenecen ali prizadet… kar po svoje kaze, da ze kar dobro poznas in sprejemas situacijo…
tudi mene se je enkrat lotila, napadla, udarila po obrazu, in potem opravicevala, da sem jo med pogovorom, ki je bil ze v bistvu prepir, stisnil v kot in da se drugace ni mogla umakniti… pa se kaj…
mislim, da nama in podobnim ostane res samo lastna odlocitev, ko tehtas otroke, situacijo, sebe, notranje meje, svoje bistvo…da ALI ostajas v tem in borbas in si na prezi za vse te “tantrume” in imas res se enega otroka, ostajas sam v odnosu, pa z otroki, ALI pa pac gres in upas, da bos uspel splesti neko primerno pot da bos ostal povezan z otroki se naprej v primerni meri in da momovec ne bo prevec “okvaril” otrok ob tvoji odsotnosti…
ni lahka…
lp SVO
Tukaj se kaže dvojna morale naše družbe. Ženska ga je udarila in se izgovorila “da se pač ni mogla umakniti”, medtem ko moškemu ne bi popustili pri nobenemu odgovoru ali obrazlagi, ker pravi moški NIKOLI ampak res NIKOLI ne udari ženske. Če bi katera napisala, da jo je moški “udaril”, bi se ves forum sesul, kakšna krivica!
Če pa ženska, pa nič hudega, se je zgodilo. Če ne druga, lahko da bi bil še avtor copata, ker si je to pustil.
Obstaja pa preprosta rešitev: prijava policiji, ki je ne izpelješ do konca, samo da je zapisnik.
Ženska bo šokirana, da si lahko kaj takega storil, vendar si v bodoče tega več ne bo upala početi,
ker bo 2x pomislila o svojem obnašanju, glede na to, da že ima zapisnik. Sam vem, da sem večkrat
svaril, pa ja vedno padla na stara pota, pa se je zdaj uredilo. Fizičnega nasilja ni več. Imela sva veliko
krizo “zaupanja” ampak to je samo farsa, kakšno zaupanje pa naj imam jaz do nje, ki se je večkrat
spozabila?
Po eni strani te razumem, si fizično močnejši in če bi jo prijel in zaobvladal, bi verjetno tako kričala,
da bi sosedi klicali policijo in bi nazadnje bil ti kriv.
Moško in odločno ji obrazloži, da je tako obnašanje nesprejemljivo in da bo v naslednjič sledila prijava
na policiji. Najverjetneje ti bo nabrusila da si “prfukjen” ne glede na njeno “prefukjeno” obnašanje.
Ne oziraj se na to. Ne dovoli, da si opere svojo krivdo in nedopustno obnašanje na tebi!
Tudi jaz ti svetujem, da to ne gre “kar mimo”….opravičilo ni dovolj.
Nasilje NI OPRAVIČLJIVO, je nedopustno in konec koncev tudi kaznivo.
Opravičilo namreč pomeni skoraj dobesedno tole:
“oprosti, nisem si mogla pomagati, ker si me ti pripravil do tega”. kar v bistvu
pomeni., da si pušča odprta vrata za naslednjič, ko si spet “ne bo mogla pomagati”…
Ustavi, prepreči, presekaj. Odločno in zelo, zelo resno.
Dragi SVO,
polagam ti na srce, ne zapiraj si vrat sam sebi. Navajaš le dve možnosti, ki sta verjetno zate najslabši.
Dobro se mi zdi, da človek pretehta vse situacije ter se pripravi na najslabše variante ampak pri tem poskuša zadeve rešiti z upanjem, svojo vero in prepričanjem, da jih bo rešil kar najbolje.
Hočem reči, da si v bistvu sam sebi omejuješ možnosti, ker si niti pomisliti ne upaš, da bi ti morda uspelo, da bi odšel stran skupaj z otroci. (Če to res ne bo šlo in nikjer ne piše, da 100% ne bo šlo, pa vsaj možnost deljenega skrbništva).
Če bi ti ena od teh zadnjih dveh možnosti ustrezala ti predlagam, da vso svojo energijo, ki jo zdaj trošiš za bojevanje pred kričanjem, bojevanjem za prijatelje, bojevanjem za socialne stike…. usmeriš v pripravo terena za čimbolj ugodno tovrstno predlagano rešitev. Če si to želiš potem napni vse sile, se sam pri sebi ojačaj in rešuj v tej smeri. Torej rintaj in rintaj. V kolikor pa že v začetku zavračaš to možnost, ker se ti ne zdi verjetna, potem po vsej verjetnosti do nje res ne more priti.
Dragi SVO,
polagam ti na srce, ne zapiraj si vrat sam sebi. Navajaš le dve možnosti, ki sta verjetno zate najslabši.
[/quote]
Hoj, CNN, se popolnoma strinjam, kot si verjetno brala moje poste, in ko res po urah terapije ne vidis spremembe ne pri terapevtu ne pri zeni, potem si zmanjsam moznosti za uspeh na CSDju ali sodiscu.
Vsekakor, zadnje casa se vklapljata tudi opciji – ki jim pravim WILD CARD, ker, sta rizkantni. Ena je, da oddides, sam, in potem skusas doseci, dokazati, da je bolje, da so otroci pri tebi. Tista zadnja, pa da odides kar z otroki in naj ona dokazuje svoj prav recimo…
Vsekakor sem izvedel, da lahko zaprosim za izvedenca, ki preveri zeno, in da to preverjanje ni samo klepet ob caju kot na CSDju, tako da polagam upanja tudi v ti dve opciji… ampak nekako se nista prav dozoreli, vsekakor pa prav, da si spomnila, da je tudi to moznos, na katero se ne sme pozabiti…
lp
SVO