Jordan B. Peterson: Ne želite si izboljšati življenja s preprostim vprašanjem: “Kaj bi meni izboljšalo življenje?”
Namesto tega vztrajate znotraj kopren Maye in že praktično 4 leta pri vsakem odgovoru privlečete svojo “vlogo žrtve” – prevaranega in to vlogo mučeništvu primerno poveličujete.

Pa je Jordanovo vprašanje v 4. poglavju dokaj preprosto: “Kaj bi VAM izboljšalo življenje?”

Vsem, ki smo res prebrali osnovni zapis teme, je jasno, da v manipulatorskem odnosu, kjer se vnaprej grozi s “posledicami” ter oteževanju, ni nobenega smisla ostajati.
Siliti nekoga, ostaja naprej v izkoriščevalskem odnosu (čeprav z “diplomatsko” izbiro besed “premisleka”), je zgolj podaljšana roka nasilja in groženj.

Svetovati nekomu to, kar vam osebno odgovarja – zadržati partnerico z vsemi sredstvi, pomeni zgolj to, da je forma več vredna kot odnos. Manipulator vztraja na svojem “prav” – formi zakona in je torej upravičen do vseh ravnanj: nasilja (napadi in umori bivših po dnevnem časopisju), manipuliranja (groziti in oteževati).. celo tako daleč, da ko je odnos že dolgo pokopan, manipulator vztraja v “vlogi žrtve”, da si lahko zadrži pravico imeti v vsem prav.. v imenu cesarja, doma in “družine”.
Partnerja itak nikoli niso videli, ne čutili (if you love someone – you set them
free!)

Ni torej čudno, da si ženske izberejo t.i. “izhodno prevaro”, kot ji pravi dr. Veronika Podgoršek, ker je to edini način prekiniti slab odnos – z ranitvijo moškega ega na tak način, da odnosa ne zmore več nadaljevati!

A mora potem v vsakem primeru, celo v anonimnih koščkih interneta negovati svoj kult “moške žrtve”. Kjer očitnega paradoksa nihče ne opazi: zgolj popolnim moškim, se “zgodi” vloga žrtve.
Nepopolni moški, obratno kaj spremenijo na sebi, popravijo odnos in razhod ni potreben.
Ločitev je tako vedno zaradi popolnosti (svete nespremenljivosti) enega.
Srečno poročeni pa so nepopolni, se spreminjajo, gradijo in izboljšujejo odnos..
Kar ni za mešati z nesrečno poročenimi, kjer eden popusti ter se do smrti podreja popolnosti drugega.

AVTORICI OSNOVNE TEME: Čimprej možno zapustite iziljevalskega manipulatorja.
Ekonomsko ne bo rožnato, se bo pa izboljšalo s časom. O tem smo sicer že.
Če boste predolgo čakali ali bili predolgo neodločni, si bo vaša podzavest sama našla “Podgorškin način izhoda” – t.i. izhodno afero.

Bo pa vaš mož, ko postane bivši, lahko ujčkal svojo “vlogo žrtve” in se čudil, kako to, da je popolnemu kot je, ženska “ušla”.. – valjda, nora je!
[/quote]

Bistvo, ki sem ga ponudil v svojem odgovoru avtorici je, da naj premisli o svojih nadaljnjih dejanjih, ker bodo imela lahko konkretne posledice tudi zanjo in za otroke. Na njej je, da se odloči in odločati se mora racionalno, ker ima družinska ekonomija (tudi razpadle, razvezane družine) svoje zakonitosti pa tudi pravne posledice razveze niso nezanemarljive.
Da bi koga sili v karkoli pa nimam namena niti mi kaj takega osebno ne odgovarja, ker če bi mi, potem bi ne bil ločen. Tudi avtorico sem v samem startu nagovoril z: “Dlje kot čakaš, slabše je…” Meni se to zdi dovolj jasno.

BTDT je tipičen primerek ekonomskega nasilneža, ki bi rad ženske ekonomsko prisilil, da ostanejo v neki zvezi. Razlog je seveda v tem, ker nič drugega v zvezi ne zmore ponuditi.
Sem imela enega takega (on je premoženje podedoval, sam bolj malo zasluži). Dokler mi je po ločitvi šlo na tesno z denarjem, sva bila “razumna in prijateljska” ločenca. Ko se mi je pa status popravil, se mu je pa odtrgalo in nobena podla taktika mu ni bila tuja, ko mi je hotel škodovati.

Če bi to v resnici bil, se ne bi ločil, ampak z ekonomskim nasiljem obvladoval bivšo ženo.
Še en mimosunek, brca v prazno… :))))))
Avtorico sem le opozoril na posledice ločitve, ki pa niso stvar ekonomskega nasilja, ampak stvar ekonomske realnosti po ločitvi, urejene z zakoni v Republiki Sloveniji.
Veš, jaz sem od doma le občasno dobil kaj z vrta – kako vrečko fižola, bučke in solato. Vse ostalo sem prislužil sam s svojim delom in jaz nisem bil tisti, bi bivši karkoli zavidal. Dal sem ji prosto pot, ker bi karkoli drugega smatral za nespodobno.

Tudi sama sem bila v situaciji, še slabši in sem trpela še naprej zaradi otroka in krpala zakon na vse načine, končno mi je prekipelo in sem vložila vlogo za ločitev. Ne bi o podrobnosti, da se on ni hotel ločiti, in mi je nagajal, denarja je imel komaj zase…, sama sem izgubila službo…
A kar se tiče otroka, mi je sam otrok (13 letnik) dejal mami, zakaj se nisi že prej ločila.
Z sinom tudi po 10 letih skoraj nimata stikov, še na rojstni dan pozabi.
Sedaj je moje in sinovo življenje bolj mirno, končno sem zaživela, sem pa si zelo dolgo lizala rane propadlega zakona, ter moških še pogledati nisem mogla, sedaj je drugače , spoznala sem prijatelja, ki mi nudi vse kar sem v življenju zamudila.