Nezvestoba, depresija
Partner me je prevaral, verjetno že več kot 1x. Hitro sva dobila otroka, ki ima zdaj že 2 leti. Vmes se mi zdi da psihično nisem imela energije za spopadanje z vsem tem. Iskreno se zdaj je nimam, želim si nekaj več od vsega in sem vsakič vedno bolj razočarana. Partner je začel z rednim pitjem zvečer, včasih ne pride do naslednjega dneva popoldne domov. Vsakič mi obljublja “da ne bo več” mene pa ubistvu najbolj prizadenejo moje misli o tem skom je, oziroma s katero je zdaj. In potem ko je na primer super in se ukvarja z nama z otrokom itd. Mi gre pa na živce, in se vprašam kaj bi sploh rada od njega, Oz. Kaj sploh še pričakujem od njega v življenju. Potem pa me nekako drži to neko kao “upanje” da “enkrat” se bo pa popravil. Čeprav globoko v sebi itka vem da se ne bo. In me zanima vaše mnenje o temu. Mislite da je možno, da bo enkrat pustil vse to, in se posvetil Oz. Dojel da to ni življenje. Vsaj ne družinsko. In pa če ne bo dojel, mislite da bom JAZ sploh kdaj pustila vse in šla z otrokom stran. Naj povem še da sva oba zelo mlada, in da je kar se njega tiče mogoče to eden od razlogov zakaj je tako brezbrižen. Nasploh pa finančno skrbi lepo za nas in to sploh ni problem, samo ne vrti se vse okoli denarja in stvari ki mi jih podari npr.
Hvala za vaš odgovor, in razumem da je na podlagi tega kar sem napisala težko razumeti dejansko stanje.Sama bi pa rada zbrala pogum in obiskala kakšnega zdravnika, da bi se lahko komu izpovedala in da bi mi povedal kaj se dogaja z mano, ker vem sama pri sebi da nisem v redu.