Pozdravljeni, pišem v imenu moje hčerke, ki je trenutno na izmenjavi v tujini. Zadnje 2 leti ima ves čas probleme v zvezi s študijem. Je študentka magisterija jezikov, stara skoraj 24 let in do nedavnega je bila vedno vzorna dijakinja in študentka. (Zoisova štipendija, zlata maturantka). Ko sva se pogovarjali nazadnje preko skypa, mi je povedala, da ima že več let težave, saj se ne počuti “resnična oseba”. Med študijem mora pisati tudi eseje in kritike literarnih del, a čuti, da se ne more dejansko opredeliti do stvari, nima mnenja ali stališča. Razume, da so to problemi identitete, ki bi jih morala rešiti v srednji šoli, česar ni storila, saj z njo ni bilo problemov, nikoli nisva imeli večjih nesoglasij. Sedaj ima o sebi občutek, da je neumna, nevredna vsega, da je popolnoma zavozila življenje, ves čas joče in izraža negotovost glede prihodnosti. Problem v tem trenutku je tudi, da se ne more skoncentrirati med študijem in ne razume čtiva, ki ga mora prebirati, želi le spati in jesti.
Moram povedati, da sem tudi sama imela podobne probleme v mladosti, vedar sem to pripisovala težavam zaradi ločitve staršev, ko sem bila stara 13 let. Probleme sem reševala sama, mogoče je šlo samo za sprijaznjenje s sabo, s sprejetjem same sebe kakršna sem. V prejšnjem letu je bila hčerka večkrat pri privatnem terapevtu in v tistem času je bila v nekakšni evforiji, navdušena dan vsem in polna idej in energije. Opazila sem tudi, da je vedno počela stvari, za katere smo ji rekli, da so v redu in da je sledila štarševskim nasvetom, mogoče je bila preveč vodljiv otrok. Glede vzgoje – vedno sem zagovarjala samostojnost in nikoli nisem otrokom zapovedovala kako naj živijo in kaj naj počnejo v življenju. Srednji sin na primer živi pri starosti 21 let sam v Ljubljani, ker se je odločil, da ne bo nadaljeval študija po srednji šoli. Mlajši sin je v srednji šoli in doma.
Hčerka se bo v kratkem odločila ali se bo vrnila iz tujine v še v tem mesecu ali pa ob koncu študijskega leta, pišem pa vam zato, ker ne vem kaj ji je storiti. Na koga naj se obrne po pomoč, potem ko se vrne domov?
Prosim, če mi odpišete na e- pošto ali pa na forum

Hvala in lep dan,
Karmen

Pozdravljeni,

najprej bi bilo potrebno opredeliti kaj je težava pri vaši hčerki. Simptomi ki jih opisujete nakazujejo na anksiozno motnjo, lahko tudi depresijo. Morda bi bil prvi korak pregled pri psihiatru, nato, če je potrebno, psihološko testiranje in šele potem, odločitev, kako zdraviti, če sploh je treba zdraviti.

Lep pozdrav,