Pozdravljeni!

Že več let se sprašujem ali ima sin težave, katerim lahko pomagam.

TEŽAVE
Kot petletnega otroka so po pregledu v vrtcu napotili k logopedu. Pri pregledu ni bilo ugotovljenih večjih težav. S sinom sva še tri krat obiskala logopeda, kjer je opravil nekaj različnih težavnostnih vaj. Pisne obrazložitve ugotovljenega stanja takrat nisva dobila.Pri vstopu v šolo sin ni imel težav. Majhne napake s spuščanjem črk nisem sprejemala kot težavo, ampak kot začetek nabiranja znanja v šolskih klopeh. Sedaj je sin star 12 let. Prisotne so težave spuščanja črk
(npr. kn(j)iga – različnih črk, zamenjava m – n (mala črka), zamenjava b – d (mala črka)). Težave odpravljava z vajo, tako, da črko j pri posameznih besedah z vajo osvoji, zamenjave črk pa se občasno pojavljajo. Za omenjene težave sva bila na svetovalnem centru za otroke in sva prejela navodilo za vajo: pisanje besed, iz teh besed kratek narek, poiskanje napak, obrazložitev napak, tekst nareka napisan na računalnik in ponovno branje teksta. Napredka po večmesečnih vajah ni. Težava se pojavlja sedaj v višjem razredu, ker v šoli tekst narekujejo, sin dela napake. Tekst morava doma oba pregledati, ker je nerazumljiv, in popraviti, da se sin sploh lahko uči. V šoli obiskuje logopedinjo in pedagoginjo. Morda preveč govorim o njegovih težavah, ker tako strašne niso, toda rada bi vzgojila zdravega otroka telesno in duševno.
BRANJE:
Sin nerad bere. Kot majhen otrok me je odganjal od posteljice in ni hotel poslušati pravljice. Nato smo uporabili pravljice na kasetah, ki jih je sprejel. Branje se izboljšuje.Sinu nudim literaturo, ki ga zanima (šport, narava, napete zgodbe), sedaj bere tudi krajše pravljice mlajši sestri.
UČENJE:
Pri učenju je tako: ima zelo lepe plane za dosego cilja, ko bi moral učenje opraviti, ga zmoti sto drugih stvari (prijatelji, gozd, lakota, pijača, želja po razgovoru z mano o trenutno nepomembnih stvareh, tv: šport, poročila, TV dober dan – kar jaz sovražim zaradi grozljive vsebine – nepoučne, neslovenskih besed, ob 20. uri bi bila bolj primerna oddaja tv dober dan, toda z vzgojno vsebino)…
MOČENJE POSTELJE:
Sin pri 12 letih občasno ponoči moči posteljo, podnevi pa mu par kapljic pobegne na spodnjice. Z razgovorom s sinom še do danes nisem ugotovila, zakaj pobegne urin na spodnjice podnevi, razumem za ponoči, da ne čuti, ker bo – upam bolj pozno dozorel. Pri zdravniških pregledih v bolnici (ki niso prijetni) ni bilo ugotovljenih nobenih poškodb. Sin je bil pri treh letih popolnoma čist. Ponovno je začelmočiti pri 5 letih (za sestrico takrat še ni vedel).
PROSIM, SVETUJTE:
Prosim, svetujte mi, kaj mi je storiti, da bom dosegla boljši šolski uspeh (ne pričakujem odličnega, toda sin je letos padel za dve oceni – iz 5, 4, 3 na 3, 2, 1).
Novo šolsko leto je začel na novi šoli, v novem okolju, ker smo se selili. Z okoljem, novimi prijatelji po mojem mnenju nima težav. Navezal je močne stike z otroci v ulici, v šoli ne.
Sin je zelo vztrajen v stvareh, ampak samo v stvareh, ki jih on želi doseči, kar je pravzaprav dobra lastnost. Vztrajen je tudi takrat, ko čese noče narediti. Želim “le”
pospravljeno sobo, bolj zbrano učenje, umitega otroka, pravilno – za doma – oblečenega otroka, hrano zvečer ob normalni uri, odhajanje spat ob normalni uri.
Našteto skušam doseči z razgovorom, ko ne gre, pa s prepovedmi sinu ljubih stvari.
DEJAVNOSTI OTROKA:
Doma med tednom preživi 2 uri zunaj s prijatelji, 1 krat tedensko košarka 2 uri, 1 krat tedensko 45 minut krožek (kamor gre peš – 2 x 30 minut hoje), igra s sestrico, družabne igre, občasno računalnik, občasno televizija, hoteli smo ga vključiti v vodni šport za katerega ima zalo veliko zanimanje in željo, toda 3 mesece smo mu dali čas, da pred treningom opravi šolske stvari, ker zvečer ob 21. uri, ko pride domov, ne more opravljati stvari za šolo – toda, žal !, ni šlo. Za učenje porabi 1 – 2 uri za nalogo ob prihodu iz šole, čas učenja zelo niha od 15 minut do 4 ure (ko mu gre za nohte in ko hoče). Kljub najinim razgovorom, kako pomembno je sprotno učenje, za keterega porabi manj časa kot za učenje tik pred kontrolko, nisva pri tem napredovala dlje kot do lepih namenov.
NAŠA DRUŽINA:
Skupaj hodimo v naravo konec tedna, med tednom na kratke sprehode, igramo družabne igre, delamo z različnimi materiali, ukvarjamo se s športom – pohodi, smučanje, plavanje, …
Smo štiričlanska družina, živimo v dobrih stanovanjskih pogojih, v dobrih življenjskih odnosih. Starša imava zelo zahtevno delovno mesto, oče prihaja domov šele ob 18.30… To je cena današnjega normalnega življenja…malo skupnih ur, vzgoja otrok na ulici, težave …

Zelo sem se razpisala, toda to so moje težave, ki jih skušam rešiti. Prosim, pomagajte mi.

Lep pozdrav

Maria

Spoštovana Maria,
vaše težave sestavljajo številne malenkosti, sinove nevšečnosti pa prav tako.Ker bo potrebno marsikaj spremeniti doma, morda tudi glede na fantove interese in sposobnosti skrbneje načrtovati njegovo nadaljnjo izobraževanje, vam svetujem obisk Svetovalnega centra za mladostnike in straše Na gotski ulici v Ljubljani.

Spoštovana Maria!

Pravite, da je to cena današnjega normalnega življenja. Ne, takšen je vaš pogled na življenje danes, vsekakor pa otrok na situacijo gleda drugače, čuti drugače in čuti da bi lahko bilo drugač pa ni. Zato, ker imate vi odrasli prevelik tempo, ki si ga sami zadate in on ga ne dohaja. In pol se čudimo če se enim zmeša. No, pa da zdaj ne zabluzim, nič ne izstopate iz povprečja slovenske družine pomojem. A to še ne pomeni, da je situacija zadovoljiva, kot sami opažate nekaj manjka. Pozornost, morda spontanost? Spomnim se besed moje mame ki so bile enake kot vaše :”Ne pričakujem odličnega, toda…”. Todaj kaj? Verjemite da s vsem tem nerganjem ne boste dosegli prav nič dolgoročno gledano, če se vam ne bo mogel upreti v osnovni šoli se vam bo pa kasneje in kaj bote imeli od tega? Enako boste pričakovali v srednji šoli in na faxu in če ne bo zadovoljil vašega kriterija bo obsojen na večne kritike in borbe. Zato vam polagam na srce, da bodite zadovoljni s tem kar imate in si njegove osebnosti ne krojiote po vaših željah in pričakovanjih.
Od takšnega otroka se itak pričakuje zelo veliko, mnogokrat preveč in če otrok ne zadovolji vseh okoli sebe se počuti v prvi fazi prizadetega, nima tiste prepotrebne samozavesti ki je osnova za uspešnost pa tudi družinske razmere se v takšnih primerih velikokrat skrhajo. Seveda, ker vse temelji na otroku in ON je tisti, ki skrbi za ravnovesje v družini. Se zavedate kako težka naloga je to?
“Želim “le” pospravljeno sobo, bolj zbrano učenje, umitega otroka, pravilno – za doma – oblečenega otroka, hrano zvečer ob normalni uri, odhajanje spat ob normalni uri” ste napisali. Vaša pričakovanja zajemajo večino njegovih dejavnosti, razen hobijev mogoče. Za učenje porabi 1 do 2 uri pravite. Seveda, nima motivacije in kadar nimaš motivacije se je k stvari zeloooo težko spravit. Iz lastnih izkušene vam lahko povem, da sem po 2 urah v predavalnici bolj izčrpan kot po 3 urah fizičnega dela. Zakaj nima motivacije? Svojo pozornost in energijo usmerja drugam, kjer upa da se bo lahko dokazal, ker vidi da se v šoli ne more približat vašim pričakovanjem. Ja, točno tako funkcionira en 12 letnik.
Skupaj hodite v naravo na izlete pravite. Tudi mi smo ja. A je sprehod sam po sebi veliko premalo. Le odpre se možnost za dodatno komunikacijo, ki pa v tem primeru nikakor ne sme ciljati na vsakodnevne obveznosti, sicer bo izlet takoj pridobil negativen prizvok. Enako je tudi pri drugih skupnih dejavnostih, katerih namen je sprostiti se in se duhovno razvijat (čeprav 12 letnik še ne ve kaj točno to pomeni, važen je kvaliteten odnos). Le zadovoljen človek lahko trdno gradi na svoji osebnosti, ne morete vi gradit namesto njega. Temelji pa so postavljeni v otrokovem obdobju do 6 let, beton je potem težko razbit saj sami veste, če pa že pa se to pojavi v takšni ali drugačni obliki ki ji vi pravite neubogljivost oz. samovoljnost. No pa da ne bo bo vse skupaj zvenelo kot ena pridiga, ker je vse kar sem napisal resnično mišljeno vam in otroku v dobro, bi vam za konec zaželel dosti premišljenosti, odločnosti in ljubezni ter čimmanj neprespanih noči.

LP, miki