Z ženo se poznava deset let. Skupaj živiva devet let, sva poročena in imava tudi otroka.

Do sredine prejšnjega meseca sem bil prepričan, da je med nama vse v redu (razen občasnih manjših nestrinjanj, ki sva jih zlahka prebrodila). V letih najinega zakona se nama je zgodilo kar nekaj hudih stvari, predvsem ženi in jaz sem ji vedno po najboljših močeh stal ob strani. Veliko sva se pogovarjala, ustregel sem skoraj vsaki njeni želji, jo vozil sem, tja itd.

Sredi prejšnjega meseca pa nenadoma nisem bil več primeren, da bi jo peljal po nekih opravkih. Ker sem vedel, da sama tja ne bo šla, ker jo je strah voziti izven ustaljenih poti, sem jo povsem spontano vprašal s kom se bo peljala. Tu pa sem doživel hladen tuš : ” to te nič ne zanima in ni tvoja stvar”.

Glede na to, da sva si deset let prezpogojno zaupala in si vse povedala me je to zelo prizadelo. Ostal sem tiho, vendar črv dvoma v meni ni potihnil in ves čas me je nekaj glodalo. Nekaj dni po tem dogodku je zvečer dobila SMS, vstala od televizije, ter z telefonom odšla v sosednji prostor. Ko se je vrnila sem jo samo pogledal in dobil odgovor: ” kaj je?”. Odgovoril sem ji da takšni odhodi do sedaj niso bili v navadi, pa sem dobil odgovor, da je ne razumem ?! Po tem dogodku jo res razumem vse manj, predvsem pa ji ne zaupam več. Opazil sem tudi da je telefon pričela puščati v sosednjem prostoru.

Ko sem čez nekaj dni slučajno dobil v roke izpisek klicov in SMS sporočil z njenega telefona za mesec december, sem ugotovil, da si je cel mesec dopisovala in klicala istega moškega vsak dan zjutraj, ko je prišla v službo zvečer pa takrat ko mene ni bilo doma. Lahko si mislite kaj si mislim o tem. Izpiskov nimam do meseca maja, takrat pa novo presenečenje. Znova veliko SMS-ov in klicev na neko številko, vendar drugi moški… In seveda zopet takrat ko mene ni bilo poleg. Seveda sedaj črviček ni več samo eden ampak jih je več.

Izpiskov za ostale mesece nimam.

Vprašal sem jo zakaj naenkrat nisem več dober, da jo nekam peljem, ter ji povedal, da me je to prizadelo, ter se počutim prevaranega. Njen odgovor je bilo strašno razburjenje, ter odgovor da je ne razumem, da je reševala neko zadevo iz najstniških let, ki se tiče nje in njene družine. Jaz pa mislim drugače in po desetih letih popolnega zaupanja ne morem razumeti takšnih skrivnosti.

Seveda po nekaj dneh spet nisem zdržal (ponoči ne spim, podnevi me zvija po drobovju…) in povedal sem ji za decemberski izpisek. In odgovor: Ali si nor, saj je star komaj 22, imel je težave z punco, ti pa tudi nisi (?) razumel mojih, z nekom sem se morala pogovarjati. Z njim se je celo dogovorila, da me bo poklical da mi vse skupaj razloži, kar sem gladko zavrnil. Ker ni vedela koliko izpiskov poznam, je povedala tudi za tistega s katerim si je dopisovala maja. Ta naj bi bil prijatelj iz mladosti s katerim naj bi se pogovarjala o hoji v gore !? Vožnja sredi avgusta pa je še vedno skrivnost, seveda pa tudi na prvi dve obrazložitvi gledam z rezervo.

Kaj si mislite vi o vsem skupaj? Zame bo vse skupaj ostal velik madež v najinem odnosu, pravzaprav nisem prepričan, da bom ženi sploh še kdaj zaupal oz. verjel in da bova ohranila zakon.

Koliko pa sta stara? Koliko je star vajin otrok, da ne bo preveč trpel…. ja pa kaj se je tako hudega dogajalo ženi pa saj ste ji stali ob starni… Kaj kar naenkrat se je zgodil ta obrat?

Oba sva stara okrog 40 let. Kaj se je dogajalo tako hudega ženi, ne želim pisati tukaj gor, ker jo imam kljub vsemu dogajanju zadnje čase še vedno rad in bi jo kdo lahko prepoznal. Dogajalo pa se je pred več kot petimi leti. Vseskozi sem ji stal ob strani, skoraj da edini. Prav zato sedaj težko razumem takšen preobrat. Vse bolj pa se mi zdi, da ne vidim drugega izhoda kot končanje najine zveze.

Predno se odločiš za tako usoden korak kot je končanje zveze, vso zadevo ponovno dobro premisli… Ali je komunikacija z ženo popolnoma nemogoča? Se ti zdi, da se je dejansko spremenila kot oseba? Kako to, da se je njej zdelo, da je ti ne bi mogel razumeti? Kaj je bil lahko razlog ali vsaj povod temu?

Kaj pa če žena govori resnico? In zakaj se ne bi mogla dopisovat z mlajšim moškim? Veš, včasih je tako, da mlajši moški bolj razumejo starejše ženske, kot jih pa lastni možje….

Jz imam tud 17 let mlajšega prijatelja, pa mi skoraj vse pove, kake ima probleme in podobno…..pa na žalost moj može tega ne razume, ker on jasn misl, da imam nekaj z njim….je pa res, da mu to ne morem dopovedat in če sem čist odkrita, sem se nehala trudt, zato raje grem v drugo sobo, če se z onim pogovarjam, pa naj si mož misl, kar hoče! Mogoče je pri tebi podobno?

Razumem lahko obe strani, tudi jaz se rada pogovarjam, z nekaterimi ljudmi se res clovek nekako najde, samo….če pa vem, da bo mojega moža to prizadelo, da on ne more razumet..potem poskušam tega ne početi!
Torej, se pogovarjajte nekje in takrat, ko moža ne bo, mogoče tudi preko mobitela ni najbolj pametno, ker če človek ne pozna celotne zgodbe, mu hitro postane sumljivo veliko smsov, klicev in visoki računi.

Če ima žena pač prijatelje, je od nje zelo nepošteno, da samo reče možu…ne razumeš, misli si kar hočeš….ker vendar ona z njim živi, on je prvi, imata verjetno več skupnega kot s temi prijatelji….(vsaj otroci in preteklost)
Dobro in odkrito od nje bi bilo, da pač povabi tega mladega prijatelja domov, ga predstavi možu in pove, da se s tem človekom pač lahko pogovarja, kakor se z možem ne more (mož to v sebi že ve) in da bi rada, da jo mož sprejme, in njenega prijatelja….kot bi to šlo za prijateljico ženskega spola.
Saj če bi imela žensko prijateljico…pa nebi skrivala prijateljstva, gotovo ne.

Bodite poštene do sebe in partnerja. Zamislite si samo za sekundo obratno situacijo. S tem, ko se umikate, ne rešujete veze z možem…pa tudi prijatelj vam tukaj ne bo mogel pomagati, vsaj ne v dobro moža, dokler se same ne boste mogle odločiti, kaj in kdo vam več pomeni.

Mogoče pa bi mož razumel, če bi se ženska potrudila, pa se tako zaupala njemu kot se prijatelju.

Glede te prvotne teme, ko v bistvu je moževa zgodba…pa svetujem samo nekaj, ne dokazuj ji, ne išči po telefonu in izpiskih, samo predlagaj ji en odkrit pogovor, pa določene bonitete ji ukini (predvidevam, da bi pri ločitvi ona težje shajala finančno)….upam samo, da ji ne plačuješ še telefonskih računov in pridno dotakaš gorivo v svoj avtomobil, da ona lahko rešuje probleme iz mladosti….
Postavi jo pred dejstvo, ne pusti se ji poniževati, ne samo zato ker jo ljubiš! Če si pozitivna oseba, boš še lahko ljubil..otroci pa se tako na vse navadijo, tudi na to, da očka pa mamica ne moreta živeti skupaj!

Žena naj poskuša se dejansko postaviti na svoje noge in naj le poskusi travo na sosedovem travniku, samo ne na tvoj račun!

Lp, pa srečno!

Mirella hvala za odgovor.

Odkrit pogovor sem že večkrat predlagal, pa ga vztrajno zavrača. Celo nasprotno, čisto ponori. Začne mi očitati, da jaz razbijam zakon, da mi ni mar za otroka, hišo, kredite,…

Račune sem do prejšnjega meseca res plačeval sam, tudi za mobitel. Prejšnji mesec pa sem prvič zahteval, da si svoj mobitel plača sama, ostalo pa sva razdelila na pol. Odločil sem se, da bom v primeru, da se na še en moj predlog ne bo pripravljena pogovoriti, zahteval tudi plačevanje kreditov tako, da bo vsak plačeval polovico.

Res ne vem kaj mi bo prinesla prihodnost, vendar tako ne bom več dolgo zdržal. Več kot dve uri na noč nisem spal že več kot tri tedne. Zvečer zaspim, kmalu po polnoči pa se zbudim in spanja je konec, samo še bolečine v drobovju in prsnem košu…. Podnevi se še nekako prepričam, da se bo vse rešilo, potem pa spet in spet …

Gustl…… ne vem, kaj naj ti napišem, upam samo, da se jo bo dalo prepričat v pogovor. To, kar se dogaja, zagotovo ni dobro znamenje. Morda bi jo povabil, da bi šla skupaj k svetovalcu, k partnerskemu terapevtu?Morda bi lahko rešila vajin komunikacijski vakuum in še kakšen problem na ta način?

Sama sem imela z možem točno podobne težave kot ti z ženo, mobitel, el. pošta…Tudi on se ni hotel pogovarjat, zvračal vse name, da sem tečna posesivna in ne vem kakšna še vse… In se ni dobro končalo, izkazalo se je, da me moji občutki niso varali…. Imela sem prav, da ima z neko žensko več, kot samo neke nedolžne pogovore… On pa ni imel toliko j###c, da bi povedal resnico sam in se odkrito pogovoril….Resnico sem na žalost odkrila sama, po naključju…

Z mirello se pa absolutno strinjam.

Gustl, drži se, ne ponižuj se, poskrbi, da boš vsaj spal. Vem, je lahko rečt….
ol

Gustl, obnašanje tvoje soproge je bolj nezrelo in verjetno ona ni pripravljena vložiti veliko v vajin zakon, predvidevam, da je precej sebična, saj pišeš, da si vsa leta pretežno ti skrbel za finance in ji tudi drugače pomagal. Pomisli malo še nase, kje si bil teh 10 let ti? Nisi nikoli imel problemov, težav…vedno ona, vedno za njo…tudi otroka imata, verjetno tudi te skrbi ni zmogla sama, tudi tam te je potrebovala, kar pomeni, da je bila vsa leta sebična in takšna je še vedno. Vso krivdo bo tudi sedaj prevalila nate, kar je tudi storila, ker te pozna in ve, da boš ti to potrpežljivo prenašal.
Moj nasvet je čisto iz mojega osebnega mišlenja, da jo začneš preprosto ignorirati, ne ji dajati pobude, da bo lahko rekla da si ti česarkoli kriv.
Če imata otroka, pazi, da vajin odnos ne bo preveč vplival nanj, bodi kar se da dober do njega in ne prepirajta se pred njim. (to nisi napisal, kako vse to vpliva na vajinega otroka)
Začni pa delati na sebi! Ne živi za njo, ona je svoja osebnost, je polnoletna, odgovorna oseba za svoja dejanja, iz njenih reakcij je vidno, da se zaveda svojih napak, razvidno je da ima slabo vest, vendar s tem ko ji očitaš, iščeš dokaze….postaja samo še bolj razdražena in sovražna do tebe, ker ne zna pomagati sebi(kot po navadi).
Mislim, da bi jo zelo presenetilo, če bi videla, da ti zaradi nje ne trpiš.
Če imata skupne kredite, poskrbi, da boš tudi lastnik tega, kar plačuješ, zavaruj se pred tem, da bi kdajkoli ona lahko ogrozila tvoje imetje (sploh če do sedaj ni kaj prida prispevala). Luksuzne stvari, kot so mobiteli in oblačila in dodatki za njo, naj le krije sama.
Pomenbno je, da ji ničesar ne očitaš, da ji ne pustiš, da ima moč nad teboj, da te ponižuje! Poskusi si dobiti kakega dobrega prijatelja, sorodnika, mogoce sorodnico, s komer bi se pogovarjal, ali celi kakega strokovnjaka, mogoče bi se pridružil kaki skupini za osebnostno rast, nekaj, kar bi ti dalo kanček samozavesti! Ne smeš ti trpeti za njene napake!
Če je njena ljubezen do tebe ugasnila, je na noben način ne boš dobil nazaj, zato je bolje, da začneš graditi na sebi, da boš dovolj trden, ko bo prišel čas, ko se bo ona odločila, kaj hoče in kaj ji več pomeni!
Mislim, da če imata tak odnos, tako nepripravljenost iz njene strani, ravno zaupanja si ne bo več pridobila nazaj, ti pa ne njenega spoštovanja.
Delaj v dobro sebe in otroka, njej pa pusti čas, za premislek in da se sama najde, ker v tem primeru je pač spet tako, da ima ONA probleme, ne ti.

Poišči si nekoga za pogovor, zase, da se pomiriš. Pazi se pa alkohola in kakih zdravil, katera bi ti doktor verjetno najprej predpisal, če bi šel po tovrstno pomoč! Svetujem, da narediš nekaj zase, pa manj za njo!
Mogoče bi se bolj posvetil otroku, to bi bila dobra terapija za tebe in še boljše bi bilo za otroka, ker tudi on že čuti, kaj se med starši dogaja, s tem bi tudi malo dal na stran skrbi, kako bo z vajinim zakonom.

Srečo ti želim in veliko moči!

Pripisala sem moj mail, ker včasih me predaleč zanese, pa tudi iz napisanega premalo poznam vajino situacijo, da bi se dalo kar konkretno odgovoriti, zato se opravičujem če sem kar kaj prikrojila pa poenostavila!

Žal mi je, da ti moram to napisat, ampak mislim, da te žena vara ali pa, da te bo varala. To so tipični znaki – dobiva sms-je, hodi govorit in odpisovat v drugo sobo, se vozi sama neznano kam in tebe zavrača, da bi jo spremljal; če ji kaj omeniš postane zadirčna in začne obsojat tebe, da tebi ni mar za družino in da ji težiš itd. Tipični znaki, žal mi je. Zadirčna je zato, ker ima slabo vest v sebi. In verjemi, sem ženska in ti to pišem iz lastne izkušnje. Kot da bi opisoval mene. Seveda sem imela ljubimca takrat… Srečno.

Novica vaše žene vas je nedvomno presenetila kot strela iz jasnega in za njeno ravnanje ni nobenega opravičila. Občasno ste zelo jezni nanjo in ko že mislite, da se je vsaj malo umirilo se bolečina zopet pojavi, tokrat tako velika, da vas tudi fizično boli. Kot bi se vse sesulo v prah in dvom peče in boli. Koliko vprašanj se tokrat poraja v vas: Kako naj se približate njej, ko pa je vse oskrunjeno? Čutite kot, da ste kaznovani pa niti ne veste za kateri prekršek in vas to vedno znova strašno prizadane. Potem ko se začnete jeziti in zahtevati odgovore na nekatera svoja vprašanja, pa vam partnerka na vsako vašo pripombo zna odgovoriti. Vam pa manjka najosnovnejše. Od vsepovsod kar zija praznina in razočaranje medtem ko vas žena mirno gleda in mogoče že kar prezira. Vsega tega si sploh ne znate razložiti kaj se v resnici dogaja. Priznati moram, da ste izjemno potrpežljivi, koliko čustev besa, jeze, sramu in prezira ste morali v sebi zatreti? Brez dvoma se vam in otrokom godi krivica. Vse življenje ste se trudili in sedaj ste zaradi vsega tega kaznovani.
Zavedati se morate, da kljub vsemu niste vi v ničemer krivi in odgovorni. Za vse je odgovorna izključno vaša žena saj je bila tudi njena odločitev a vi ji povejte o svojem razočaranju, jezi, besu in žalosti, govorite ji o sebi, saj vam bo samo na ta način prisluhnila. Spregovorite o svojih strahovih, potrebah in željah. V vsej grozi pa ne pozabite na otroke in se tudi z njimi iskreno pogovorite vendar ne o stvareh ki sodijo v odnos med vami in ženo. Otroke je strah, če priznate ali ne, tako kot vas, ne vedo kaj se dogaja med očetom in mamo in potrebujejo nekatere odgovore.
Vaša odločnost in iskrenost vam bo pomagala, da se bo vaša žena soočila s prevaro in sprejela odgovornost ter vam in otrokom omogočila prostor sprejemanja ter tako napolnila praznino, ki sedaj zija med vami.

Lep pozdrav in vse dobro!

Romana Žitko spec. ZDT

Zakonski in družinski Inštitut Novo mesto
Kapiteljska ulica 2
8000 Novo mesto
[email protected]
Kajti odpuščanje je nujno saj sta kljub bolečini še vedno par, mož in žena.

Kaj naj ti povem? Vse so že povedali ostali. Jaz pa ti samo želim, da zdržiš do konca, da ne podležeš pritisku. Misli nase in na otroka. Če žena ni pripravljena na pogovor, če se obnaša, kot si napisal, je vsakršna komunikacija nemogoča in jo je najbolje postaviti pred dejstvo – da boste pač šli pri priči narazen, ti z otroki, ona pa… Tukaj ne vidim nobene ljubezni, nobenega spoštovanja. Ne pusti se ji ponižati še bolj, bodi dec in ukrepaj!

lp,
Sreč