Sem študentka medicine (na žalost že 4.letnika) in sem že čisto obupala. Ni vzrok, da bi se težko učila. Imam namreč srednje dobre ocene, tudi ponavljala še nisem. Ta študij me dobesedno ubija, non stop vaje, kolokviji, izpiti. Vse mi je breme. Veliko snovi mi je zanimivih, ampak delo s pacienti me sploh ne veseli. Ne morem si predstavljati sebe kako bi reagirala v nekih urgentnih situacijah, kako bi nekoga intubirala. Rektalni pregled mi je dobesedno ogaben.Mrtvih ljudi nočem niti gledati, kaj šele kaj drugega. Hotela sem že pustiti študij, pa so doma zelo proti. Medicina se mi zdi eno samo žrtvovanje. Tudi sama s seboj imam probleme, včasih se kar bašem s hrano(še posebej pred izpiti), potem pa imam slabo vest. (bruham ne, tudi odvajala ali diuretike ne jemljem; moja teža je normalna: 171cm-59 kg) Doma imam razpadlo družino; mama je že pred tremi leti naredila samomor, oče je odšel k drugi in tam živi, doma trenutno živi samo brat, ki je totalno zanemarjen in dela na kmetiji. Jaz sem v Ljubljani, doma nisem bila že 2 meseca in pol. Živim s fantom, ki me drugače zelo podpira, čeprav mu včasih že preseda moje jamranje. Glede na vse dogodke se še kar dobro držim. O sebi imam dokaj dobro mnenje. Depresivna sem samo pred izpiti. Najbolj me muči predvsem ta študij. Ne vem na koga se lahko obrnem tu v Ljubljani, da bi mi svetoval glede študija. Naj pustim vse skupaj ali se bi se dalo kako drugače usmeriti. Prosim vas za pomoč!

Spoštovana Nina,
ker ste študentka, imate prednost pri psihiatru v Zdravstvenemu domu za študente Univerze v Ljubljani na Aškerčevi 4. Za obisk ne potrebujete napotnice.