Nevroza ???
Spoštovani !
Sem 22 letni študent. Ugotovil sem, da imam probleme z živci, predvsem pri izpitih in med ljudmi. Podobne probleme sem imel že v srednji šoli, vendar so danes še hujši. Ti problemi se kažejo kot trsenje in potenje rok, pospešen srčni utrip in poteba po uriniranju. Skratka danes oz. vedno sem bil popolnoma izoliran, brez prijateljev. Velikokrat imam samomorilne misli. Zadržjem se le še doma. Sem brezvoljen, neizenteresiran itd – depresija. Iskal sem odgovor na moje probleme v literaturi (od Freuda do Terstenjaka) in ugotovil, da imam morda socialno fobijo, vendar mislim, da gre za nevrozo, kajti sem zelo razdražljiv. Zgoraj omenjeni znaki se mi pojavijo že ob najmanjšem zunanjem dražljaju ali misli. V literaturi sem si prebral, da vzroki za nevrozo je izkrivljen razvoj osebnosti v otroških letih. Mi lahko odgovorite kakšen “bi lahko bil tak razvoj” ?
Sprašujem vas še, kaj se lahko naredi? Ali je dovolj obisk pri psihologu, ali moram obiskati psihiatra? Kako bo potekala terapija? Kaj menite o društvih za duševno bolne?
Lep pozdrav !
Spoštovani Georgy,
Tudi socialna fobija, kot ste si jo dokaj natančno diagnosticirali sami sodi med nevrotske motnje.Sodobni pogledi vse manj upoštevajo domnevne od zunaj povzročene napake v razvoju, ampak vse bolj biokemični disbalans v možganih , gre za funkcionalno neustrezno porazdelitev posrednika komunikacije med živčnim celicami.Zdravi se z zdravili in psihoterapijo.Oboje dobite pri psihiatru.
Spoštovani !
Najprej se bi Vam rad zahvalil za prejšnji odgovor.
Danes sem šel k psihiatru v zdravstveni dom. Po dolgem čakanju sem vendar srečal medicinsko sestro, kateri sem povedal v čemu je problem. Začela se mi je smejat, češ da to pa res ni tak problem in da zaradi tega mi še ni treba obiskati psihiatra. Dobival sem take odgovore, da sem se začel spraševati, če nisem morda ustavil čistilko. No vseeno pa je poklicala psihologinjo v bližnjo ustanovo z namenom,da me bo ona “pretehtala” in ugotovila kam/kako naprej. Rekla je, da sem kot za nalašč za avtogeni trening. To ji verjamem!
Ko sem šel k psihologinji, sva se začela pogovarjat o mojih problemih. Rekel sem ji tudi, da se izogibam družbi, ter da imam probleme z živci itd. Ona je odgovorila, da je to nekaj normalnega in da sem antisocialen zato, ker sem precej introverten. Temu da sem introverten ne oporekam, vendar po mojem mnenju to še ni razlog da postanem “živčen” v družbi. Ko sva se pogovarjala o psihiatru, je dejala, da oni te dajo na terapijo in te filajo s tabletami. In zaključila s: “Tablete so pa eno sranje!”
Ko mi je začela govorit o introvertnosti ipd., me je kao pomirila s: “Jebi ga, takšni smo.”
Ko sem jo vprašal, kako zgleda avtogeni trening, mi je odgovorila, da se pacienti posedijo okoli mize in začnejo z vajami. Srečajo se 1x/teden – 7x. Rekla je: ” Da so med vajami ponavadi vsi tiho (kot nalašč zame), vendar kakšenkrat se kdo hoče kaj pogovorit in zateži.”
Ko je prišel najin pogovor do plačila, mi je (zaradi tega ker sem študent) spustila ceno in rekla, da ni potrebno takoj plačati. V glavnem sem imel občutek kot, da ji gre le za denar.
Verjamem, da avtogeni trening pomaga in se ga bom tudi udeležil, vendar po vsem tem se sprašujem ali je pomoč, ki sem jo poiskal res tako zelo strokovna. Kaj menite vi po vsem tem?
Vprašal vas bi še:
– Če grem k psihiatru in začneva s terapijo, bom imel “mapo” pri njih. Kaj to pomeni pri iskanju zaposlitve? Se lahko zgodi, da si zaradi diagnostike ne bom moral izbrati željenega poklica?
– Kakšni so simptomi vegetativnih motenj (oz. vegetativne nevroze)? Kakšno povezavo naj bi imela s temi motnjami socialna fobija. Namreč po mojem mnenju jaz se izogibam družbi, ker imam probleme z živci.
– Bi v mojem primeru pomagal klinični psihiater, psevdopsihiater? Kaj je psevdopsihiatrija?
Najlepša hvala!!
Srečno!