nevropatija
Spoštovana gospa Irena
Redno prebiram vaš forum in moram reči, da sem se veliko naučila. Oče ima pljučnega raka (drobnocelični karcinom levega pljučnega režnja). Prejel je 6 ciklusov tridnevnih kemoterapij in 3 cikluse enodnevnih. Kemoterapije je dobro prenašal in tudi počutil se je vseskozi dobro. Zapletlo pa se je pri enodnevnih kemoterapijah (drugačna sestava zdravil). Začeli so se mravljinci in okrnelost spodnjih okončin. Scintografija okostja je pokazala, da se rak ni razširil na kosti. Diagnoza po pregledu nevrologa pa je POLINEVROPATIJA OD KEMOTERAPIJE. Nekaj malega že vem o tem, vendar me zanima, koliko časa traja da se stanje normalizira in kaj pravzaprav to povzroči. Jemlje vitamine B kompleksa in vitamine B1. Če ima kdo podobne izkušnje prosim, če mi poveste kako pomagati oz. olajšati.
Že vnaprej se vam zahvaljujem za odgovor
Lep pozdrav Sonja
Draga Sonja!
Periferna nevropatija je stranski učinek, ki se pojavi kot posledica zdravljenja raka s kemoterapijo. To je poškodba, vnetje ali obolenje perifernih živcev. Ocenjujejo, da se pojavlja pri 10 do 20 odstotkih bolnikov, zdravljenih s kemoterapevtskimi zdravili. Periferni so tisti živci, ki potekajo izven območja možganov in hrbtenjače in predstavljajo “kable” električne napeljave, ki nam omogoča zaznavanje občutkov ter motorično reakcijo. Ti živci so povsod po telesu, periferno nevropatijo pa najpogosteje opažamo pri živcih prstov, dlani, rok, stopala in nog. Poznamo senzorične, zaznavne živce in motorične (za mišice). Senzorični živci so v pomoč pri občutku bolečine, dotika, temperature, položaja in vibracije. Motorični nam pomagajo pri gibanju in vzdrževanju mišičnega tonusa (npr. pri pokončni drži, stoji na mestu itd.).
Obolelost enega samega perifernega (t.j. področnega) živca se imenuje mononevropatija. Običajno jo povzroči travmatska poškodba, pritisk na to področje (kompresija) ali vnetje. Polinevropatija pa prizadene več živcev in običajno pomeni, da je obolenje razširjeno po telesu in običajno simetrično – enako na obeh straneh telesa.
Mnogo je vzrokov za nastanek periferne nevropatije, najpogostejši pa je sladkorna bolezen. Drugi vzroki so: zdravila, vključno z zdravili proti raku, prehrambena neravnovesja, zlasti pomanjkanje vitaminov B12, B6, B1 ali E, nekatere oblike ledvičnih bolezni, ščitnične bolezni, zloraba alkohola, zastrupitev s svincem, zunanji pritisk na živce, avtoimunske bolezni, dedni vzroki in periferna nevropatija brez znanega vzroka.
Pri ljudeh, ki imajo že pred zdravljenjem z zdravili, ki lahko povzročijo periferno nevropatijo, težave, se lahko bolezen pokaže prej in je hujša.
Znaki periferne nevropatije so odvisni od vrste živcev, ki so poškodovani. Najpogosteje so prizadeti senzorni ali zaznavni živci. Spremembe občutka v prstih, stopalu in rokah so prisotni v vzorcu rokavice ali nogavice. Ti spremenjeni občutki se običajno ne širijo nad zapestje ali gleženj, toda včasih so lahko prizadeta še druga telesna področja (obraz, hrbet, prsa itd.). Nekateri menijo, da lahko nevropatija povzroči ali poslabša zaprtje ali celo popoln zastoj v črevesju (ileus). Običajni znaki so mravljinčenje, zbadanje, hladnost, ščipanje, stiskanje, vroč občutek ali električni sunki in jih imenujemo parestezije. Neprijeten občutek, ki ga sproži dotik, se imenuje dizestezija. Omrtvičenost ali slabše zaznavanje se imenuje anestezija.
Najpogostejša zdravila, ki povzročajo periferno nevropatijo, so cisplatin, vinkristin in vinblastin. Vsi znaki nevropatije so povezani s temi zdravili, včasih pa nekatera zdravila sprožijo bolj značilne znake. Včasih ljudje, ki jih nevropatija prizadene, ne znajo povedati, v kakšnem položaju so njihove roke in noge, moten je občutek za položaj, ne čutijo tal pod nogami ali pa imajo občutek, da imajo nogavice, kadar so bosi, ne čutijo tudi, če jim z nog zdrsne obuvalo. Ti znaki so bolj pogosti pri cisplatinu. Z vinkristinom in vinblastinom pa je bolj povezano pomanjkanje občutka v rokah – ljudje ne zaznajo, kakšne oblike je predmet, ki ga držijo v roki. Pogoste so zamenjave občutka za hladno in vroče.
Vsa ta zdravila lahko prizadenejo motorične živce, zaradi česar nastane mišična oslabelost. Bolnik npr. ni sposoben dvigniti noge s pedalke za plin v avtu. Nekateri opisujejo občutke mišičnih krčev, teže ali oslabelosti v rokah in nogah ali oboje.
Navadno je nevropatija najmočnejša takoj po zdravljenju s citostatiki ter se zmanjša pred naslednjim zdravljenjem z njimi. Znaki so najbolj izraženi od 3 do 5 mesecev po zadnji dozi. Nenormalni občutki lahko povsem izginejo ali pa le delno, kasneje lahko vključujejo manjše področje. Nevropatija izginja počasi, to je proces, ki traja več mesecev. Lahko pa je nepopravljiva in nikoli povsem ne popusti.
Večje tveganje, da se bo pri bolniku kot stranski učinek jemanja citostatikov pojavila nevropatija, obstaja pri tistih, ki so starejši od 60 let in ki imajo višje doze zdravil kot običajno. Z vsako novo dozo se stanje slabša. Pogosteje imajo nevropatijo tudi tisti s krajšimi časovnimi intervali zdravljenja, hitrejšim dajanjem posamezne doze in pri podaljšanem zdravljenju.
Učinkovito zdravljenje je predvsem odvisno od vzroka poškodbe živcev. Nevropatije zaradi pomanjkanja vitaminov lahko pogosto ustavimo ali pozdravimo z dodatkom vitaminov in izboljšano prehrano. Nevropatijo zaradi alkohola lahko izboljša abstinenca. Podobno je s strupi in zdravili. Nevropatijo zaradi sladkorne bolezni upočasnimo z nadzorom same bolezni.
Zdravljenje je trdovratno in pogosto slabo učinkovito. Še vedno je najbolj učinkovito zdravilo čas po kemoterapiji. Temu času običajno dodajamo vitamine (vitamine B – npr. folno kislino, B12, B3 ali glutamin, C vitamin, ribje olje oz. snovi, bogate z omega maščobami). V literaturi sem zasledila tudi druga zdravila, nekatera še razvijajo. V tujini uporabljajo Ethyol (amifostin), vendar substanca pri nas ni registrirana. Priporočajo tudi intenzivno “nalivanje” s tekočino pred in čim prej po kemoterapiji (seveda, če bolnik ni ledvični ali srčni bolnik!).
Morebitne bolečine moramo sproti blažiti in odpravljati (protibolečinski obliži).
Včasih se uporabljajo tudi triciklični antidepresivi kot je amitriptilin (Amyzol), ker olajšajo bolečino in izboljšajo razpoloženje ter spanje. Popravljajo kemično neravnovesje živčnih prenašalcev, ki so ključni tudi za prenos dražljajev bolečine. Vsako zdravilo te skupine učinkuje na živčne prenašalce drugače, zato jih lahko zamenjamo ob neučinkovitosti. Vsako pa ima tudi pomembne stranske učinke. Običajno začnemo zdraviti z najnižjo dozo in počasi dozo višamo (če je potrebno), da se doseže protibolečinski učinek, kar lahko traja mesec ali dva. Nenadno prenehanje jemanje teh zdravil se lahko kaže z neprijetnimi stranskimi učinki, zato zdravilo ukinjamo postopoma.
Nekateri hvalijo tudi učinke produktov iz dvokrpega ginka (ginko biloba), pitje tonika, ki vsebuje kinin (poglejte na embalažo), v pomoč so dodatki kalija (previdno!) in kalcija ter masažna mazila, ki se običajno uporabljajo pri artritisu. Previdnost je potrebna zlasti pri vitaminu B1, saj njegove prekomerne količine lahko pomagajo raku rasti, zmerna uporaba pa zavira njegovo rast. Seveda pa moram opozoriti, da se morate o zdravljenju posvetovati izključno z zdravnikom in se strogo držati navodil jemanja ter nikoli prekoračiti priporočenih dnevnih doz zdravila.
V pomoč pri nevropatiji naj bi bila tudi akupunktura (na točkah, ki energetsko povezujejo pljuča in noge), akupresura, masaža s poudarkom na refleksoterapiji, če je mogoče, skupaj s telovadbo.
Kava, čaj in drugi izdelki s kofeinom poslabšajo znake nevropatije. Najbolj pomaga, če se bolnik zamoti z drugimi mislimi. Na rokah oz. zapestjih lahko ponoči bolnik nosi elastične opornice. Bolnik naj preneha s kajenjem.
Obstajajo torej različni pristopi pri zdravljenju in najbolje je, da bolnik s pomočjo zdravnika preizkusi, kaj mu najbolj ustreza.
Zaradi zaznavne izgube je bolnik bolj odvisen od svojega vida. Nekaj načinov, kako preprečiti poškodbe (odvisno od bolnikove aktivnosti):
Bolnikova soba naj bo dobro osvetljena, da se ne spotakne. Stikala za luč ali luči naj bodo ob vhodu sobe. Stikalo naj bo lahko vidno v temi in takšne oblike, da se ga da z lahkoto prižgati. Soba naj bo dovolj svetla, da se vidi vsa področja, kjer hodimo ali kaj delamo. Vsa stopnišča v našem domu in izven njega naj bodo osvetljena, preden se bolnik po njih sprehodi. Priporočljiva je tudi uporaba talnih svetilk, usmerjenih na zid, da se zmanjša bleščanje. Ponoči naj bo prižgana manjša lučka, ki služi za orientacijo, da se lažje najdejo ostala stikala. Na obesku za ključe naj bo manjša lučka, s katero je moč osvetliti ključavnico.
Ne puščajte predmetov po tleh in zagotavljajte varnost bolnika. Stopnišče naj ima ograjo, če je mogoče, na obeh straneh, stopnice naj bodo prekrite z nedrsečo oblogo v svetli barvi za lažjo vidljivost. Tudi v kopalnici naj ne bo drsečih preprog. Poskrbimo za ustrezno nedrsečo podlago v tuš kabini ali kadi in namestimo dodatne ročaje. Na steno obesimo termometer za vodo, da ga bolnik uporabi, preden se skopa ali stušira. Uporabljajte milnik s tekočim milom ali milo na vrvici. Nohtov naj si bolnik ne striže sam. Preproge lahko pričvrstimo s posebnimi lepilnimi trakovi (lepljivi na obeh straneh). Vse izrazite spremembe nivoja tal premostimo z varnimi materiali. Polito tekočino takoj obrišemo.
V bolnikovi sobi ne uporabljajte pohištva s koleščki ali ostrimi robovi, odstranite majhne preproge in stolčke, čevlje in druge reči, ki so na poti, kjer se hodi. Kable, ki potekajo po tleh, prilepimo ob steno. Bolnik naj ne opravlja čiščenja brez debelih gumijastih rokavic, če je možno, naj ne kuha. V pomoč pri oblačenju so lahko zadrge namesto gumbov in drugi pripomočki – tudi za pisanje.
Hoja je priporočljiva, saj zagotavlja delovanje mišic. Priporočljiva je zmerna telovadba, če jo bolnik zmore, ali masaža, ki lahko pomaga pri okorelosti.
Dober vir informacij je stran:
http://www.neuropathy.org (izberite brezplačno članstvo za registracijo)
Lepo vas pozdravljam!
Irena
Spoštovana ga. Irena,
tudi pri meni je ugotovljena periferna nevropatija – (sladkorne nimam).
V preteklosti sem – včasih tudi prekomerno užival alkohol, katerega sem pred letom popolnoma opustil oz. popijem največ 1 kozarček vina ali 1 pivo ob kakšni priložnosti. Nevropatska bolečina oz. parastezije so se pričele pojavljati kar kmalu po začetku jemanja tablet Coryol, katere sem kasneje zamenjal za Candea, zraven pa sem jemal tablete Lekoptin.
Zaradi nevropatskih bolečin sem za lajšanje le-teh dobil Neurontin 300 mg, ampak sem ga zaradi neučinkovanja in stranskih učinkov opustil.
Prešel sem na (bolj) zdrav način življenja, pazim pri prehrani, prav tako sem precej zmanjšal telesno težo (cca 20kg), dnevno se gibljem vsaj 1 uro s pospešeno hojo.
Ne kadim, ne pijem, razen kot zgoraj omenjeno-priložnostno pa še takrat se izogibam.
Stanje s pritiskom se je popolnoma normaliziralo, prav tako pospešeno bitje srca, ki se sedaj giblje med 75 do 83 u/min v mirovanju (prej je bilo konstantno > 95 tudi do 120 u/min).
Sedaj sem že 1 leto brez vseh teh tablet, je pa problem nevropatska bolečina, ki pa se je spremenila.
V začetku je bilo to zaznavanje le kot mravljinčenje po stopalih, sedaj se je stanje spremenilo tako, da čutim bolj kot da me peče koža po nartu stopala in sicer na obeh nogah. Občasno to bolečino spremljajo nenadni boleči sunki v prste.
Zanima pa me tudi zakaj je bolečina intenzivnejša le v ležečem ali pol-sedečem položaju?
Tudi če se uležem bočno (na levo), bolečina malo popusti, vendar nikoli popolnoma. Pekoča bolečina se tudi kaže s sopojavom občutka mrzlih nog, čeprav na otip le to niso. Posledično so noči dolge in neprespane.
Torej vprašanja:
-ali je možno da gre tudi za okvaro živčevja v predelu hrbtenjače, ker se mi bolečine pojavljajo v točno določenih položajih
-ali obstaja kakšna metoda za lajšanje teh bolečin – mogoče naravna prehrana (ne tablete).
Za odgovor se vam najlepše zahvaljujem in vas lepo pozdravljam.
