Nevem kaj narediti
Heei.
No ja moje življenje se je zelo spremenilo iz prehoda iz srednje šole na fakulteto.. Vpisala sem se na zelo težko smer katera zahteva vsak dnevno učenje po več ur.. Na začetku nisem vedla kako pristopati k takemu načinu dela saj sem bila navajena veliko lažjega dela.. Takrat so se pa začeli moji prvi problemi.. Na fakulteti nisem dobila pozitivnih rezulatov oziroma sem bila med slabšimi v razredu .. kar je mojo krhko samozavest zelo potrlo in na podlagi tega so se začeli naslednji problemi .. Moja depresivnost zaradi stanja na fakulteti je začela ovirati moje prijateljske veze.. Večino stvari kar sem govorila je bilo o fakulteti .. in o tem kako mi je hudo.. Vem grozno če se postavim v kožo mojih prijateljev tudi jaz nebi hotla biti svoja prijateljica.. Moje govorne sposobnosti katere so bile včasih zelo dobre so začele pešati .. začela sem govoriti čudne stvari ( iz straha da sem nezanimiva).. to me je začelo skrbeti in sem o sebi dobila še slabšo samopodobo..Tako sem se prepričala da je bolje da sem sama.. in res je saj nikomur ne težim nikomur nisem v breme ..na fakulteti se stanje nič ni izboljšalo čez čas .. dobivam sicer 6,7,8(pri kolokvijih) vendar moje znanje ni tako dobro .. oziroma večino rezultatov dobivam s pomočjo piflarjie.. ne iz razumevanja… Moj oče je vkinil mojo preževnino ( vem da jo mora plačevati dokler imam status študenta) .. češ da ne dobivam pričakovanih razulatov in ne opravljam vseh predmetov… Kar me je še bolj zdepresiralo oziroma vzelo še voljo do študija.. Morda je ta smer res pretežka zame saj nimam tako dobrih osnov iz prejšnih let .. vendar me je strah zapustiti študij saj nevem kaj bom s svoojim življenjem.. Ta kriza .. prijatelji.. kje bom najdla delo.. Vem da me ta smer ne veseli ter da nočem s tem ukvarjati v življenju .. vendar nevem kaj bom drugače počela.
Počutim se kot da nič neznam narediti dobro da mi nič negre.. vem pomoje se sliši kot da se smilim sama sebi vendar .. nekako mi nič ne gre od rok zadne čase .. kar me straši in se počtuim kot ena zguba , ki ni dobra za nič.. Rada bi se vrnila v čas ko sem znala normalno govoriti se veseliti imeti ljudi rada.. zdaj pa se počutim kot da ni nobenega upa več .. Da nobenmu ni pomembna moja prisotnost ..
Res nevem kaj narediti.
Spoštovana
Vsaka fakulteta zahteva delo. Samo se organiziraj in se ne zgleduj po ostalih. Vem, da je dosti snovi za učit zato ti predlagam, da te naj ne grabi panika, da bi pustila študij, ker se vse da. Pri vsakem predmetu vam povedo katere knjige, kaj da iz nje in kaj ne. Celo snov tisto ki jo morate knjigo preberi. Nato idi zopet skozi snov knjigo in si označi odstavke kateri so pomembni saj je v vsaki snovi oz. knjigi dosti balasta. Tretjič greš samo skozi tvoje označene odstavke, da jih boš razumela in znala povezat v snov. Možgani morajo prespati prebrano, da si bodo zapomnili. Dan ali dva pred izpitom ponovi samo tvojo snov po knjigi in to je to. Ne se piflat na pamet, ker je izguba časa in napiflano snov pozabiš
Pišeš, da ti smer študija ni zanimiva, da se ne vidiš v tem poklicu. Nisi napisala koliko si stara, če imaš možnost se prepiši na fakulteto kateri predmetnik in kasneje delo ti bo zanimivo. Pozanimaj se. Poglobi se tudi vase, kaj bi v življenju rada počela. Le če te bo zanimal poklic boš delala tudi izpite na poti do poklica. Ne obupaj se ne splača, življenje je dolgo. Tudi prijatelji pridejo in gredo v življenju.
Pa dosti sreče.
Veliko mojih prijateljev je šlo skozi nekaj takega. Težko je pravi faks ‘trofniti’ iz prve. Mogoče si pa vseeno na pravi fakulteti in moraš enostavno sprejeti dejstvo, da se je sedaj pač veliko za učiti in pika. Posledično sprejmeš tudi dejstvo, da ne boš imela za ta čas toliko stikov s prijatelji, oziroma večina ljudi v takih položajih omeji stike z znanci in se družijo še samo s ‘pravimi’ prijatelji. Ti običajno tudi razumejo v kakšnem položaju si. Večina je na kakšnih težjih fakultetah npr. fizika, medicina, pravo.. presenečena in veliko jih podvomi v svoje sposobnosti, nekateri letnik tudi padejo in ko se kasneje spet lotijo, jim pa gre. Enostavno se v drugo sprijaznijo in že vnaprej pričakujejo koliko dela bo. In v resnici vsi ti veliko delajo, cele dneve do 2 ali pa 3 ponoči, vem, verjemi ;). Tega na vidiš, ampak večina punc nas tudi joka pred izpiti ;).
Tudi sama sem si izbrala, vsaj po mojem mnenju, prezahteven študij. Do zaključka me ločita še en izpit in diploma. Kljub vsem naporom in odrekanj sem vztrajala in upam da kaj kmalu zaključim. Kot gotovo tudi druge me zelo skrbi za zaposlitev, ker je v mojem fohu veliko brezposelnih, ampak to bi me vrjetno tudi, če bi si izbrala kak drug študij. V času študija mi je v veliko oporo stal fant, ostale socialne stike pa sem zanemarila, kar me trenutno malo mori in si želim odkrit nekaj novega v življenju, poleg faxa/službe, kjer bi se sprostila in pridobila sebi primerne kolegice. Če s to glavo pogledam nazaj bi se pri izbiri študija odločila drugače. Takrat sem bila bil ambiciozna, z leti pa me je to minilo.
Kako boš ravnala vnaprej je odvisno od tega kako daleč si na faxu. Če si na začetku premisli o drugih možnostih,kaj bi te zanimalo. Če si pri koncu vztrajaj. Fajn je da te študij vsaj malo zanima, ker se sicer sama ne predstavljam kako bi sama prišla tako daleč. Poleg študija pa se mi zdi pomembno tudi, da imaš kak hobi, ki ti daje energijo.
Pa še to…oče ti je dolžan plačevat preživnino, tudi če nimaš statusa študenta, ČE kontinuirano opravljaš izpite, in sicer do 26.leta.
lp,
Pozdravljena!
Joj, sekiraš se zaradi poveprečja na faksu? 🙂 Jaz sem bila tudi 6ke zelo vesela, samo da sem se znebila izpita oz. predmeta. Veš, preveč se sekiraš. Če bi prejemala Zoisovo štipendijo, ne rečem. Oče pa najbrž noče dati preživnine, ker mu je odveč in išče izgovore. Ko boš iskala službo, te nihče ne bo spraševal po ocenah. Mene ni nihče. Tako da, skrbi stran 🙂 Glede tvojega vedenja v družbi – škoda te je. Mislim, da je globji pomen v tvojem sekiranju in razmišljanju o uspehih na fakulteti. Tukaj si se pač našla in bi bila rada zelo uspešna. Ampak življenje je mnogo več kot fakulteta, pa naj bo še tako težka. Tudi drugi smo preživeli 🙂 Po mojem mnenju je bilo več pritiska na začetku službe, kot pa v vseh 4. letih fakultete.. Tako da delaj predvsem na tem, da te ne bodo metale iz tira tvoje ocene, saj boš ugotovila, da je to še najmanj.. Pa začni uživat! 🙂
hej,
Morda malo nenavada situacija… trenutno sem začela opravljati neko poskusno delo ki bo trajalo en mesec. Zaenkrat samo opazujem, malo tudi sama delam kar pač ni težko, gre za delo v a la cart kuhinji. Kuhinja me sicer veseli ampak ne samostojno pač pa kot pomočnik, ker sem vedno to bila. Da potrebujejo samostojenga kuharja nisem vedela dokler mi niso povedali na razgovoru in se sami odločili da mi dajo priložnost, čeprav z negotovostjo.
Ampak pred tem imam strah in čedalje težje se odpravim na to poskusno delo. Poskusna doba bi trajala en mesec ker potem ena gre stran in naj bi jo nadomestila jaz. Fant sicer dela vendar samo z eno palčo ne gre. Naj povem, da nisva na svojem. Zanima me vaše mnenje ali naj potrpim ta en mesec, stisnem zobe in potem vljudno povem, da se kljub trudu ne vidim tam in se jim zahvalim za priložnost ali kako drugače. Naj povem, da imajo sicer kar nekaj bolj usposobljenga kadra na rezervi. Delavnik je sicer kar v redu, izmenski, kar me ne moti, ter sobote, nedelje in prazniki prosto. Naj povem, da imam cilj kaj želim početi v življenju in aktivno iščem tako zaposlitev. Če se zgodi da me po tem enem mesecu vzamejo, se bojim da mi ne bo šlo, saj je delo vendarle zahtevno in niti najmanj prijetno ni ko gost hrano zavrne.
Hvala za kakeršen koli nasvet.
Za Aly:
Na tvojem mestu bi ostala na poskusni dobi in se pri tem skušala čim več naučiti. boljše je, da znaš tri jedi dobro pripravit, kot da jih deset le površno znaš. Vsekakor pa imaš zdaj možnost, da se učiš in zgrabi jo z obema rokama. Delodajalec je že vedel, komu jo je ponudil.
Na začetku službe ne moreš znati vsega, važno pa je, da ostaneš odprta in da se vsak dan učiš. Pa malo več samozavesti priporočam in malo si upaj tvegati. Saj ne bo nihče umrl, če bo kakšna jed zavrnjena – to se pač dogaja. !