nestrpna
Pozdravljene!
Še katera čaka in odšteva zadnje dni? Men se že tako groznop vleče, da sploh ne vem kaj bi sama s sabo. Do uradnega roka mam še deset dni jaz sem pa že čist na koncu s potrplenjem. vsak dan je potencialni dan za odhod v porodnišnico, ves čas me kaj črviči po trebuhu, pol pa se sprašujem a je to že to, pa a bom sploh vedla kdaj morm it, a mi bo voda odtekla ( ali pa mi morda že počasi odteka),…
Skratka mal s emorm spihat in pojamrat še na forumu :o)))
LP vsem!
rodila sem skoraj tocno leto nazaj, sedaj pricakujem ze drugega. Spomini so se zelo svezi; jaz sem se zelo veselila predvidenega roka poroda in upala, da ne bo dojencek prevec ”zamujal”. Ce si prebrala literaturo (ali pa vsaj kasno stevilko revij za nosecnice, ki so pri nas na prodaj), bos znake zagotovo prepoznala. Pomembno je, da imas vse pripravljeno in da se zacnes dobro psihicno pripravljati na porod. To pomeni, da se pocrkljas, umiris, pocnes stvari, ki jih imas rada, veliko pocivas in se izoliras od vseh reci in oseb, ki te motijo. Jaz se na primer zadnja dva tedna nisem oglasala na telefon, razen, ce je klical moz ali pa moja najboljsa prijateljica. Mama je bila zelo obzirna in me ni nic gnjavila z vprasanj ”Kako se pocutis, a je ze kaj…”. Velikokrat sta klicala tast in tasca in nekaj prijateljev, ampak so razumeli, da hocem imeti mir, ker ni bilo glasu od mene. Tudi v prihodnje se nameravam tega drzati.
Na porod sem prisla dobre volje, radovedna, kdo je ta malcek… Tudi med porodom sem poslusala svoje telo in babico…. nic se ne boj, kar vprasaj jih, karkoli te bo zanimalo.