Nesrečnici
Kadarkoli si želim pozabiti bolečino ki jo čutim od kar ni več Nika, brskam po netu, iščem tolažbo in stvari, ki bi mi dale vedeti da nisem edina in so še hujše stvari. Kot da se tolažim s nesrečo drugih. In ravno danes sem naletela na članek o…. groza… mladi mamici ki je po nesreči zadušila svojo novorojenko v bolnišnici. Čeprav se mi zdi da je ni večje bolečine kot moja, da se kaj hujšega ženski ne more zgoditi, pa se mi zdi da jaz svojo bolečino lažje prenašam, če krivim usodo, boga, zdravnika, sebe, očeta Nika, … Sprašujem se kaj bo s to ubogo mamico, kje bo ona našla tolažbo.. Če bo kadarkoli prebrala to, ji želim sporočiti, da vem kako boli in upam da čuti da nas je ogromno ki z mislijo pošiljamo pozitivno energijo in moč da to preživi, izrekam ji sožalje, malčico pa so Nik in ostali angelčki gotovo sprejeli v mirni dolini.
Nikova mami, tako kot si napisala.
Uboga deklica, kje bo iskala krivca, katerega moraš najti za našo nesrečo. Bolečina bo pri njej hujša kot pri nas, ampak vsekakor smo jo pripravljeni sprejeti in jo tolažiti. Bog daj, da bo našla ta forum, ki je meni grozno pomagal in želim sedaj jaz pomagati ostalim.
Draga deklica, iskreno sožalje, naj punčka počiva mad našimi angeli in najdi te strani, da te potolažimo in se jočemo s teboj
Vse lepo
Mojca