Najdi forum

nesramno odgovarjanje

tole vprašanje postavljam na več forumov, da bo več odziva. pa braz zamere.

zanima me, kako reagirate na nesramno odgovarjanje najstnikov (v mojem primeru najstnic). najbrž boste rekli, tega ne dovolim. okej, jaz tudi ne, ampak kako reagirate? kaj konkretno naredite? tako da mulc ve, da ni heca, da resno mislite?

rada bi čim več konkretnih nasvetov, ker sem ugotovila, da nima nobenega smisla, če sem samo užaljena, stvar terja akcijo. pa se ne znam lotit. HELP!

Hoj draga Resna!
Zdajle si me spomnila na tista leta…Hvala Bogu, da so ze mimo, kajti bilo je res naporno!
Tudi pri nas je bil ze podoben TV spored…Najprej sem se zrla do nezavesti in iskala vsemogoce razloge, kje sem spodrsnila pri vzgoji, da me otroci tako vozijo gor in dol! Potem sva se vsedla z mozem, ker tudi on ni vec mogel poslusati bitk med damico in menoj..A storil je bore malo, kajti, ce bi bolj zarohnel in udaril po mizi rekoc:” Tako se z mamo ne bos pogovarjala, ker ne dovolim, da jo zalis!” bi bil mogoce najvecji efekt! Ker zna zarohneti in se vsi v blizini potuhnejo kakor preplasene miske..Pa sva se obicajno se midva potem sprla, ker mi ni “drzal stange”…Ce je bilo prevec vroce, jo je kar popihal, jaz pa….
No, in potem je kasneje sledil druzinski posvet. O nasih medsebojnih odnosih, kakrsnih bi si zeleli….In po vprasanju mladoletnicam, kako se vidijo ( zrele ali ne zrele ) je bil odgovor obicajen! Zrele!!! In kako se vedemo zreli ljudje? Smo debatirali, ali imamo le pravice in ali imamo tudi dolznosti eden do drugega…..
In da je v zivljenju pac tako, da obicajno pricakujemo DAJ DAM sistem…Tako eni kakor drugi…In je fer, da dajes podobno, kakor dobivas…In na koncu bi torej lahko pricakoval, da otroci le dobivajo dobro, pa nic slabega, medtem ko mati pokasira namesto “hvala” grajo? Kaj ce se drzimo dogovora, da vracamo taksno kvaliteto darov v medsebojnih odnosih, kakrsno dobivamo? In smoz velikimi mukami poskusali igrati neko “dramo” v druzini, da v praksi dozivimo dobrote in slabosti v nasih medsebojnih odnosih….Bilo je res zanimivo! Ko igras neko kvaliteto v medsebojni komunikaciji do hcere na taksen nacin, kakor ga vidis nasproti sebi!!! Sok terapija! In potem smo se naprej razglabljali o izsiljevanju proti pojmu “jaz zelim to in to” in zakaj ne smem to in to…..
Skratka, dolgi, angazirani, naporni in temeljiti pogovori s ciljem spoznavanja sami sebe…. A vedno tako, da se pove, kje je moja meja! Od tu dalje ne dovolim, ker se spostujem pac!
Skratka, komunikacija, komunikacija, komunikacija……Naporno, res, vendar na dolgi rok ucinkovito…..Pa saj manipulacije se vedno ostajajo, le da potem ves, kaj je v ozadju in pristanes ali ne na to ali na drugo igro…Zavestno! Mogoce sem bila pa prevec nejasna? A imas tooooooliko nametanih problemov v razmislek!!! Kaj menis? Lep, lep pozdravcek na Gorenjsko, moji Resni!

ja Ponca,

saj vem vse to. poskušam in poskušam. na lep način. ko se stvari ohladijo. samo žal do naslednjič pozabi vse, kar sva se zmenili. kot sem napisala že drugje, bo očitno treba naredit tako, da bo stvar imela neposredne posledice in sicer TAKOJ. se pravi, nekaj ne bo po njenem. naj čuti, da si je to sama priigrala.

ne strinjam se s tistimi, ki pravijo, da smo starši sami krivi, če otroci odgovarjajo. ni res! kaj pa televizija? pa vrstniki? ja, starši smo kot razlog tako pri roki….kaj pa si delala, da je taka…kako si jo pa vzgajala…torej se grem lahko kar ustrelit.

Tocno tako…Lahko je biti general po bitki, ja….
A ce je treba, potegni drasticen ukrep, ker dokler ne bo “sok terapije”, ne bo streznitve….Tudi pri meni je npr. ze bila situacija, ko se je frklja “mulala” in ni odgovorila, pa potem, ko je potrebovala denar za kino, tudi jaz nisem slisala…..
Auuu, kako je bolelo! Le da ne mene! In ni res, da kasiramo svoje napake nazaj…Upostevati je treba tudi dejstvo, da z nami znajo manipulirati nasi mladi psihologi, da je joj! Ker pac lahko, dokler gre in dokler se ne zgodi nalet z nosom ob steno. To steno pa moramo zgraditi starsi! Vcasih s kaksno manj lepo potezo, ki pa izuci! Sicer se nadaljuje never ending storry…Skratka, meje so res ucinkovite a taaaako magicne zadeve, da nikoli ne vemo ali je to to ali ni …..
Po mojih lastnih izkusnjah pa je vecinoma zalegla le ena povzdignjena od fotra! Za dooolgo….In ko je ugotovila, da ima nasproti dva zaveznika, so se ji ze majala tla….Tako nekako….Drrrrrzim pesti! Ker si bistra punca, vem, da bos zmagala! LP!

Skozi dolga leta sobivanja z drugimi, ki so tudi starsi, sem prisla do spoznanja, da so najbolj “pametni” glede nasvetov o tem, kako smoze zdavnaj zamudili vzgojo ravno tisti, ki so se prav malo ukvarjali z vzgojo ali pa tisti, ki so tako zatrli svoje otroke, da nikoli niso pravzaprav odrasli v res odrasle…Ali bognedaj tisti, ki so imeli smolo, da je njiov otrok malce ali malo bolj omejen….
Vsi bistri otroci pa znajo se kako manipulirati s svojimi starsi in iskati na kreativen nacin zanimivejso pot odrascanja….In se kako dajo veliko dela svojim, sicer pozornim in skrbnim starsem, ki se zavzemajo za ne-nasilno vzgojo…
In dobro je tako, ceprav je pa v praksi naporno!

Ponca,
ko bi vsaj vsi lepih teorij polni prebrali tvoj odgovor!

lep pozdrav!

Otroci vedno točno vedo, do kje lahko s svojimi starši. Naš štirinajstletnik točno ve do kje lahko. Ko se bliža meja moje tolerance, bi najraje skočila na luno in ga gledala od tam. Tako mi ga vsaj poslušati ne bi bilo treba. Eta

Draga resna! Puberteta je najbolj naporno obdobje življenja. Najprej naša potem pa naših otrok.Jaz sem že kar pozabila (ker je že 20 let od takrat) kako sem ravnala
spomnim se pa pomembnega dejstva. V “tistih letih” sem otroka zelo zaposlila.
Z delom v hiši in okoli nje. Imam srečo, da imamo sorodnike na kmetih in del počitnic je otrok vedno preživel tam, kjer se je naučil vseh kmečkih del.Tudi počitniška praksa je bila zelo dobrodošla. Ne vem, če je moj nasvet v teh časih kaj uporaben prav za odmet pa tudi ni, kaj misliš? Otrok se ne sme dolgočasiti, če bo skusil kaj se pravi delati bo čutil tudi več spoštovanja do staršev in starejših, prišlo bo tudi do manj parlamentiranja in odgovarjanja. Smo se pa veliko in resno pogovarjali v družini in smo se res (in se še imamo) imeli radi. Sicer pa – hvala Bogu, da čas teče, tudi tvoji otroci bodo kar hitro pod vrhom in problemi potem ne bodo več tako bodeči. Vse dobro ti želim.
Lepo pozdravljena!

Ponca, tocno tako je kot si napisala. Pri nas ni bilo problemov s hcerko, so pa sedaj manjsi problemi s sinom, ki ravno te dni dela maturo.. Mulc ve, da ce jaz popenim, ni dobro, zato pred mano skoraj nikoli ne nazira mame.. Pa ne gre za kaksne velike stvari, ndrobne vsakdanjosti in frustracije iz sole. Samo tudi iz tresk lahko nastane kres.. In fant zna bit zares nesramen.. Odkrito priznam, da sem priblizno taksen kot tvoj moz, se vcasih potuhnem in vglavnem izmaknem prepiru.. Ma, mami bolj zaupa, imajo za sebi enako..Ona mu je tud pisala opravicila, ko je solo sprical..

Se pa mama dobro znajde in ukrepa pri financah.. In to zelo, zelo ucinkuje.., vsaj pri nas..

Mitka,
hvala za odgovor, lepo si napisala! Hči se tako obnaša samo včasih, drugače se kar dobro razumeva. tudi dogovore in meje, ki ji jih postavimo, spoštuje in se po njih ravna, saj ve, da si bo drugače zapravila zaupanje.

vse dobro želim tudi tebi!
LP

New Report

Close