Pozdravljeni! Imamo težave s spanjem skoraj 10-letnice. Že več kot dober mesec se dogaja, da se ponoči zbudi (največkrat ob različnih urah) ter nato pride spat k nama v spalnico. Do mesec in pol nazaj je spala vso noč, tudi rada je zjutraj ter ob vikendih spala celo do 9.ure, sedaj pa je že budna ob 7. uri ali celo prej. Te spremembe so se začele dogajati, ko je zbolela (angina) sredi oktobra. Takrat sva se celo dogovorili, da je lahko ponoči spala pri nama, saj sem bila v skrbi zaradi visoke vročine ponoči (moram omeniti, da je srčni bolnik ter da ima umetno mitralno zaklopko). Ko je dobila antibiotik ter nato tudi bila že zdrava ter ko bi morala zvečer sama zaspati oziroma oditi spat pa je začela jokati, da jo je strah, teme, itd…res je, da smo že od malega prakticirali odhod v posteljo tako, da smo ji zvečer prebrali pravljico ter počakali, da zaspi ter sva nato odšla iz sobe, ko je že spala. Ko pa sva ji razložila, da je že toliko stara, da se mora navaditi zaspati sama (seveda prej objemi, poljubi, prižgana nočna lučka, odprta vrata) se je začela na vso moč upirati in vztrajati pri tem, da nekdo od naju MORA sedeti poleg njene postelje ter čakati, da zaspi. Seveda je to znalo tudi trajati po kakšno uro, saj ni vedno zaspala kmalu oz. hitro. Ko sva po dvotedenskih prepričevanju, da se mora navaditi zaspati sama (po 5 minutah sedenja sva odšla iz sobe čeprav še tudi ni spala) smo se uspeli skupaj dogovoriti, da zaspi sama. No takrat pa so se začeli nočni “pohodi”, vsako noč. Sem že precej zaskrbljena, kako dolgo bo trajalo..sredi noči je ne prepričujem, da naj gre v svojo sobo ali da grem k njej jaz, saj potem to traja kar nekaj časa, da zaspi nazaj. Tako jo vzamem k sebi ter upam, da bo čimprej zaspala nazaj in nadoknadila manjkajoči čas spanca. Hčerka je že precej v puberteti (poraščenost, potenje..) v primerjavi z ostalimi sošolkami, tudi raste zelo hitro.. …naj še povem, da imamo ogromno vsakodnevnih pogovorov, če jo kaj muči v šoli, prijateljice, ali jo zbudi kakšna bolečina, ali jo tišči na wc, …na vse odgovori nikalno, pravi, da se enostavno zbudi sama od sebe. Ker ne poznam toliko otroške psihologije vas prosim za pomoč. Hvala.

V tej starosti res pričakujemo, da bo otrok zaspal sam in bo spal celo noč brez prekinitev. Je pa tudi res, da se tudi v tej starosti pojavljajo neracionalni strahovi, ki jih v budnem času povsem razumejo kot neracionalne, zvečer pa nekako to vedenje usahne:=) in na dan pridejo strahovi. Še poskušajte s pogovori, prižgano šibko sobno lučko, odprtimi vrati, vračanjem v njeno posteljo, če vas obišče ponoči. V primeru, da tehnike ne bi bile uspešne, morda pogovor s psihologom.