Pozdravljeni,
Moj problem je ta, da mogoce res nevem kaj hocem. In ne, nisem razvajena, skrbim zase ze od 20 leta, imam sluzbo, placujem najemnino in nisem naivna. Dobro leto in pol sem s fantom, ki je res prijazen, me uposteva in spostuje itd. Ukvarjam se z usemi moznimi stvarmo, ampak.ko le imam kaj casa zacnem studirati use mozno negativno. Kamorkoli greva s fantom(dopust,pijacka,sladoled), stroske vedno deliva, enkrat jaz enkrat on. Nisem materialistka pa vendar se mi zdi da pa ucasih bi lahko on kam povabil brez da bi jaz imela slabo vest ko bi on placal. Tudi sem se odlocila za nakup stanovanja namesto da placujem najemnino in on nekako rece da bi pomagal in poskusal dobiri polovico kredita. Nekako imam obcutek da bi mu mogla to vrniti saj on ima svoje stanovanje posebej pri svojih starsih. Jaz nocem ziceti v hisi njegove druzine tudi ce je nekako povabil. Nikoli v zivljenju si nic nisem sposodila ali bila odvisna od drugih. Sedaj se z njim pocutim kot da ziviva posebej zivljenje. Jaz zase, on zase in ro mi res ni lep obcutek. Mislim da bi on rad zivel doma, da bi trpel ce bi ga povabila k sebi, tudi ce on trdi drugace. Na kaje vaske dogodke me skoraj nikoli ne povabi in se pocutim odrinjeno. Ne razumeti narobe, fant je zelo uredu amak.ko gledam druge pare mi usi delujejo kot “skupaj”. Sem njegova prva punca in se s tem tolazim, da ne ve kako me vpeljati v njegovo zivljenje. Sedaj studiram ce je mogoce z mano kaj narobe sem mogoce preobcutljiva, prezahteva? Ga moram pustiti da zivi svoje zivljenje na svoj nacin
in cakati da bova mogoce gdaj delovala kot par?
Za napisati je se veliko ampak bo predolgo. Vem pa da velikokrat gledam na vse skupaj prevec negativno, sem kot nekaksen perfekcionist, naredim pa veliko sama. Bi bilo bolje v mojem primeru, da bi bila sama?? Tudi druzine se bojim…..
Hvala za kakrsenkoli odgovor, tudi kritik sem.vajena

Toplo pozdravljeni,

sprašujete, če bi bilo bolje, da bi bila sama, v sebi pa čutite, da si želite bližine in nekoga, za katerega bi čutila, da vas ima rad. V resnici si ne želite biti sami, le strah vas je odpreti se fantu in mu zaupati. Veliko strahu in negotovosti, se vam prebuja v tem odnosu. Počutite se odrinjeno, ne dovolj skupaj, doživljate se prezahtevno in preobčutljivo. Vsa ta čutenja pa ustvarjajo svet, v katerem bivate in vam je v njem tesno.

Ženska ste, začutite svoj stik z življenjem in se umirite v sebi. Nikogar ni, ki bi vas lahko zavrgel, kar počno drugi, je njihova bolečina ne vaša. Obstaja drugačen odnos, kot odnos strahu, ki ga živita sedaj s fantom. Oba se bojita bližine in globlje povezanosti, če ravno po tem najbolj hrepenita. Vse to, kar čutite in nosite vi, v sebi čuti in doživlja tudi vaš fant. Tudi on je sam in prestrašen in se ne zmore v polnosti predati. Strah je največji dušilec ljubezni v odnosu. Če bosta zmogla začeti govoriti drug z drugim o tem, kar čutita in kar doživljata drug ob drugem, bo počasi strah izgubljal na moči, vidva bosta pa vedno bolj povezana.

Čutim vašo zmedo in nesigurnost, kot da ste na pol v odnosu, na pol pa zunaj. Strah vas je iskrene srčne predaje, ker verjamete, da lahko postanete odvisni, če se predate moškemu. Ste samostojna ženska in vedno ste se bali odvisnosti in iskali načine, da ste sami poskrbeli zase. Vendar zrel odnos ni odnos odvisnosti, temveč povezanosti. V zrelem odnosu sta dva samostojna človeka, ki si nudita skupne trenutke bližine in sta skupaj ker sta se tako odločila, ker se imata rada. Nista posesivna, si ne lastita drug drugega, sta svobodna v tem kar sta in zmoreta drug drugega sprejeti v njunih doživljanjih.

Poskrbite zase, da se boste sami v sebi počutili varno, prijetno sama s seboj in polno. Iz tega stanja svojega doživljanja vstopite v odnos in se povežite s partnerjem. Ne iz strahu in potrebe, temveč z željo dati sebe drugemu na iskren način. Odnos je veliko več, kot lahko zaznamo na površju. Tudi vidva sta veliko več, kot trenutno doživljata. Strah je samo zgornja plast odnosa, ki nas ščiti preb bližino. Nekoč smo bili ranljivi, odprti pa nas je nesočuten svet prizadel, vzel nam je iskreno naravno ranljivost, srčnost. Bili smo otroci, ki nismo imeli nobene zaščite, razen pobeg v svoj svet in v svojo lastno lupino. Sedaj pa ste odrasla ženska in si lahko dovolite drugače začutiti, se odpreti možnosti drugačnega odnosa. Začnite iskati trenutke bližine s fantom in na teh čutenjih počasi gradita. Začnite se zanimati zanj, za to kar čuti, misli, doživlja. sam je, prestrašen in negotov, tako kot vi. Pogovarjajta se, bodita iskrena drug do drugega in si pomagajta skozi to fazo odnosa.

Strah vaju razdvaja, občutek, da vama je mar drug za drugega in da se sprejemata, vaju povezuje. Iščita načine, ki vaju povezujejo in imejta se lepo drug ob drugem.