Ne vem kje bi začel, praktično zmano ni nič narobe , vendar se full počitim ne zbranega. Ni mam nobene volje do življenje . Vse mi gre narobe, v šoli mi gre kar dobro ( prav dober , dober ) vendar nimam sreče v ljubezni ….. pogosto sem depresiven… to jezo pa pol (pošljem) na brata al pa na sestro , tako da ju naderem. Nekaj mi manjka, pa nevem kaj……. nekaj duševnega al pa … še sam nevem kaj …… Ne jemljem drog, ne pijem ( kdaj pa kdaj kak pir ) pa tud ne kadim redno ( sam takrat ko sem živčen ). Pa nobenmu nezaupam …. tud mami in fotru ne ……. nimam zaupanja do starih … ne vem zakaj ne ?
Verjeten bi mogu energijo kam drugam vlagat……..v kak šport …???? Vedno manj hodim v šolo ………raje grem v Mladinski center Celje in tam preživim dan ob računalniku… internetu…to me pomiri. Fotr mi pa glih tega ne pusti doma, vedno reče da računalnik pokvari človeka. Denar ni problem , saj ga sam zaslužim prek študenta, med vikende hodim delat, pa še štipendijo dobim tak da KEŠ ni problem.
– verjeten si bom mogu najd kakšno dobro punco……….ni velik takšnih, ki bi ble po mojmu okusu, ene se drogirajo ….druge full zakajo…… ni to kr js iščem ….
– rabo bi eno resno punco…..je pač ni ….
– bom vidu če bo drugo leto kaj boljš ko grem v ljubljano na fax(visoka upravna šola )

– vse ki bi mi radi svetovali …. pomagali z nasveti …. mi pišite na E-mail

Že v naprej se vam zahvaljujem za pomoč !

Lep pozdrav !

Andrej

Spoštovani Andrej,
mislim, da se boste morali še malo razgledati okrog sebe in ugotoviti, česa pravzaprav si želite: miru, sproščene družbe,idej za prihodnost, ali preprosto boljšega razumevanja doma.Vse od naštetega je možno doseči, vendar ne vse hkrati.Začnite pri najljubšem, postopno boste dosegli še ostalo.

Živjo!

To ni nobena nerešljiva težava, to je pač normalno odraščanje, ki je dostikrat boleče in sploh ne tako prijazno, kot ga opevajo v pesmih (sweet sixteen in podobno). Tudi sama si tega obdobja ne želim nazaj, pa kljub temu, da sem bila po vseh merilih uspešna in kar priljubljena. Je zdaj (po faxu) toliko bolje. Najbrž ti res manjka prava družba, zanimivi ljudje, hobi, ki te bo veselil. Mogoče se ti bodo v Ljubljani odprle nove možnosti. Poskusi jih izkoristiti, potuj po svetu, se ukvarjaj s šprtom, obišči čim več prireditev in različnih dejavnosti, da najdeš somišljenike in nekaj, kar te bo res veselilo. In punca, ki te bo imela rada, bo naredila veliko spremembo v tvojem življenju. Hkrati pa ne pozabi na študij – da te življenje stran od staršev ne zanese preveč.
Pa saj si tudi zdaj priden – da delaš in si tudi sam služiš denar v srednji šoli, ni ravno pravilo, prej izjema.

Pa veliko sreče!