neprimerno obnašanje
POzdravljeni,
starejši sin je star 5 let in ima 1 leto starega bratca. Zdi se mi, da se je njegovo vedenje v tem času, ko ima bratca precej poslabšalo, predvidevam, da zaradi zmanjšanja moje pozornosti do njega, pa čeprav sem v nadomestek moje pozornosti aktivirala dodatno še moža in menim, da je pozornosti kar dovolj. Še vedno se veliko ukvarjam z njim, vendar ne toliko kot prej ko je bil sam.Spušča se v konflikte z nama z možem, s prijateljčki ali tujimi otroci, odgovarja, rad bi bil povsod najpomembnejši, vse bi rad imel za sebe, v vrtcu se vtika v tuje konflikte in jih hoče reševati.Poleg vsega pa se je začel družiti v vrtcu z fantkom, ki se najgrše izraža, neprimerno obnaša in je najbolj živahen. Kako naj mu razložimo, da ta fant ni primeren zanj?
Poleg vsega pa vsako ponujeno stvar odklanja, kakršnekoli aktivnosti, skrb za sebe(oblačenje, obuvanje). Težko ga motiviram, da se vsede in riše. Namreč v vrtcu so nam rekli , da moramo delati z njim grafomotorične vaje, ker mu svinčnik ravno ni najljubša igrača. S tem, da je zelo bister, veliko stvari ga zanima in se lepo izraža, ter veliko govori. Veliko beremo in o tem govorimo. Ima kar bogat besedni zaklad za to obdobje, tako nam je vzgojiteljica tudi potrdila. Rekla je, da bi bilo v šoli škoda, da bi ga motorika zavirala. Pri vsem tem pa je največja težava, kako tega otroka motivirati, da bi naredil tudi kaj takega, kar njemu ni všeč.
Moram reči, da je bil vedno zelo zahteven otrok. Je alergik in poleg vsega imamo težave pri vsakem zdravniku(zobozdravnik, alergolog, pri pediatrinji je sedaj že o.k.), ker se dere na vsa glas preden sploh do tja pridemo.
To obdobje je pa sedaj kar naporno in se mi zdi , da je zelo pomembno, kajti če sedaj ne pravilno ukrepamo, bomo imeli težave mi z njim in on sam s sabo za vedno.
Prosim za vaš nasvet, kako naj se z njim “spopademo”, da ne bomo naredili še večje škode, oz.mogoče odpravili njegovo kljubovanje vsaki stvari.
Hvala vam in lep dan,
Darja
darja&m
Ker vem, da se je praviloma najprej težko odločiti za postavljanje vprašanj in še težje čakati na odgovor, sem pred dvema letoma (ko sem zamenjala službo) razmišljala, da preneham s sodelovanjem na forumu. Vedela sem, da bo težko odgovarjati hitro. No, ostala sem. Včasih hodim naokoli z nekaj slabe vesti, se pa trudim …
Lepo ste povedali »v nadomestek«. Dokler ni dobil bratca ste bila vsa njegova (še posebej ste bila skrbna, ker je alergik). Iz vašega pisanja bi rekla, da se res trudi, kakor ve in zna za to, da bi se vzpostavilo prejšnje stanje. Seveda se to ne da, ker vas potrebuje tudi mlajši sin, pa vendarle – poskusite, kjer se da, obrniti stvar, saj se lahko oče ukvarja z mlajšim sinom. Razumljivo je (z vidika otroka), da se je bolj povezal z fantkom, ki na račun manj primernega vedenja »dobi več pozornosti«. Več pozornosti je tudi njegova potreba. Pozornost pa lahko pritegnemo tudi tako. Predpostavljam, da izkušnjo iz vrtca (neprimerno vedenje je tudi način, kako pridobiti pozornost) prenaša tudi v domače okolje.
Z razlaganjem petletniku ne boste dosegli kaj prida. Rad vas ima, vse vam bo obljubil, kajti sam dobro ve, da se je prav lepo obnašati, toda, ko si zaželi pozornosti, »pozabi« na »lepo vedenje«, čustva zahtevajo zadovoljitev.
Predvsem pohvalite vsako njegovo samostojnost, primerno vedenje (doma, v vrtcu, na obisku …). To je zanj pomembno in za vas tudi. Pomeni namreč, da otroku sporočate (tudi pozornost mu dajete), kaj je dobro, prav (ne prosite, ne razlagate, ne zahtevate ampak pokažete veselje nad tistim, kar je že naredil). S tem boste tudi prekinili izražanje nezadovoljstva (kar je lahko samo po sebi utrjevanje negativnega vedenja), bolj boste zadovoljni vi, pa tudi vaš fant. Kot sem že napisala: za otroka je boljša negativna pozornost (nekdo razlaga, kaj ni prav – ukvarja se z menoj) kot pa nič. Pri tem pa odrasli primerno vedenje radi spregledamo – saj to je »normalno« – oglasimo in »popravljamo« pa vsako neprimerno.
Glede grafomotorike (tudi obuvanje, oblačenje je trening grafomotorike) bi rekla, da poskušajte poiskati druge dejavnosti – saj to sploh ni nujno papir – svinčnik, barvice. Lahko je marsikatera dejavnost npr. okoli hiše, v očetovi delavnici in še kaj, kar imajo fantje radi.
Nasprotje kljubovanja je dobro postavljena možnost izbire (med dvema ali več alternativami otrok izbere tisto, ki mu je najbolj všeč). Hitro lahko nekdo reče, to je razvajanje. A zdaj pa naj otrok odloča. Seveda ne. Otrok le izbira med stvarmi, dejavnostmi … za katere je starš presodil, da jih je potrebno opraviti. Torej, odrasli odločimo, kaj se mora opraviti, otrok pa lahko izbere, kako bomo dosegli cilj.
Želim vam veliko lepega.
Francka
Pozdravljena ,
najlepša hvala za odgovor in se opravičujem, če je moj odgovor, da še vedno čakam zvenel kot opomba-negativna. Oglasila sem se samo zato, da ne izgleda kot da sem pozabila na vprašanje in da še čakam. Vsekakor pa razumem , da je težko poleg službe in osebnih obveznosti, odgovarjati še na vprašanja, ki zahtevajo veliko energije.
Skratka vesela sem za pojasnilo, da je z mojim otrokom vse v redu, tisti, ki se mora pri tem še bolj potruditi sem pa jaz in menim, da mi bo uspelo
Lep dan.
Darja