@Marko – Fer da mu povem kaj čutim? Še pogledat ga ne morem, ne da bi sedaj iskala stik z njim in se o tem z njim pogovarjala… Od mene ne zasluži brce v rit! (moje mnenje) Vaše pisanje se mi zdi… kot da pač ne razumete moje težave. In zdi se mi absurdno da lahko rečete da sem zaradi te izkušnje bogatejša. (lahko uporabili narekovaj ali malo preoblikovali besedo, da se ne sliši tako nerodno) Prav tako pravite da nisem izgubila nič, ko pa ravno razlagam da sem izgubila zaupanje. Se mi zdi da gledate na zadevo precej kot moški… če je tam, pa če ne brca in kriči Ne, potem je pač v redu? Se mi zdi da če 5x rečeš ne je več kot dovolj. (no mogoče bi pa le bilo bolje o tem govoriti s kom, ki ima “potrdilo”.) Pa brez zamere.

Bližje mojim občutkom in razmišljanju je vaše @katenjka. Se soočam in pogovarjam s prijateljicami ter se mi zdi da je že s tem, ko delim svojo težavo, kot da bi del bremena prenesla in je lažje. Razmišljam pozitivno, tako da verjamem da bo boljše.

Smrcica, razumem, da je te izkušnja prizadela in da v tem trenutku vidiš stvar precej čustveno. Ko boš vklopila še razum, boš videla celotno sliko.
Če si tako prepričana v njegovo krivdo, potem pa nam zaupaj, kdo ti je slekel obleko, kdo je dal noge narazen, kako sta imela spolni odnos, če se tvoja nožnica ni navlažila? Je prijatelj uporabil kakšno olje ali si bila v vzburjenem stanju? Kako se lahko vzburiš ob nekom, ki si ga ne želiš? No, v teh vprašanjih se skriva vsa resnica, koliko je kdo odgovoren za nastalo dejanje. Odgovori bodo verjetno zate boleči. Če pa ne bodo, potem pa predlagam, da prijatelja prijaviš zaradi posilstva.

No marko s tem si seveda dokazal, da si res bukov, ne morem drugače, kot da to napišem. Ta fiziološka dejstva namreč na nek način pogojujejo nenasilen spolni odnos, ne pa še želje. V zvezi s tem tako mimogrede piše celo moški (to mi je v veliko upanje, da vsi moški vendar še niso bukovi), če se prav spomnim točno o tem piše nemški evangeličanski duhovnik Walter Trobisch. (Zdaj nimam časa iskati knjige, bi sicer to prepisala) Poznam tudi izkušnjo fanta, ki je v pijanem stanju bil zaveden, zapeljan, kakorkoli, posiljen ravno ne moremo reči, da je bil, pa mu je bilo potem zelo zelo žal, kako za brez veze ga ja tista punca pravzarav izkoristila, in ne ni šlo za varanje ali kako opravičevanje, ampak samo za to, da je imel odnos, ki si ga ni želel.
No saj kot sem napisala, tu smo si zelo različni, nekateri fantje bi se čutili počaščene ali kaj jaz vem, no on se ni.
Aja in ko vklopiš razum, seveda ne vidiš celotne slike. hehe… niti slučajno… razum je eno trdo orodje, v mnogih primerih edino smiselno, včasih pa ga je nujno treba dati na off.
V njenem primeru ravno gre za odpuščanje in ponovno zaupanje (vero), kar po definiciji nima veze z razumom.

aja, smrčica, kako vikanje neki?

Katenjka, komu naj pa odpusti, če sploh ne ve, kdo je odgovoren? Ne vem, kaj si sploh želela povedat s tistim primerom z moškim. Najprej ji napišeš, da je sokriva, potem pa govoriš meni, da sem bukov, ki pravim, da je soodgovorna.

Ne ti si jo vprašal, kdo ji je dal kolena narazen, ko si pijan, imaš pač mehka kolena, pravijo…
No brez zafrkancije, seveda je sokriva, že zato ker je bila tam, ker ga je povabila na party, ker mu jo je sploh njemu v čast delala, ker je prijateljevala z njim… seveda je sokriva, podobno kot si sokriv ob prometni nesreči že samo zato, ker si bil takrat na cesti. Zato mora odpustiti predvsem sebi, on na nek način verjetno nima pojma, kaj se je sploh zgodilo~~
S tistim primerom sem hotela pojasniti, da je med nesporazumnim seksom in posilstvom razlika, ki ni nujno jasna, in tvoja vprašanja so nesmiselna, samo verjetno tega ne razumeš.

Ravno zato pa sem postavil vprašanja, da se razloči meja med posilstvom in odnosom, v katerega smo privolili. Madam. 🙂

Problem je, ker je avtorica sama sebe izdala in s tem izgubila samozaupanje.

Sem razmišljal o tem primeru, ker je zanimiv z vidika življenjskih situacij, ki se pojavljajo v drugačnih oblikah, vsi se kdaj znajdemo v njih in vsi smo kdaj podobno reagirali in se ujeli v past, dokler si nismo priznali, da smo sami odgovorni za to, kar se nam je zgodilo. Govorim za situacije kot je ta. Kdor ni sposoben videt lastne zmote, si je priznati in se iz nje kaj naučiti, se mu bodo stvari pač še ponavljale. Življenje bo poskrbelo, da bo tako.
Avtorico, ki pravi, da ja izgubila zaupanje v moške, bi vprašal, ali so drugi odgovorni za to, če smo sami spili alkohol in če sami nismo sposobni trezno odločat v takšnem stanju. Zakaj je v tej situaciji prijatelj kriv, kaj pa če tudi on ni sposoben trezno premislit o svojih dejanjih. Dejstvo je, da sta oba ravnala neodgovorno. Avtorica, izgubila si zaupanje vase, ne v moške. Ali pa verjameš, da v podobni situaciji naslednjič ne bi mogla ravnati drugače in tega preprečiti? Ali se boš naslednjič spet napila, kljub temu, da zdaj veš o sebi nekaj več, da takrat počneš stvari, ki potem niso všeč? Ali boš naslednjič ostala raje trezna? Ali se boš trezna lahko odločila o tem, kaj boš moškemu dovolila? Verjameš, da te je ta moški posilil in da te imajo vsi bodočo moški namen posilit?

No, toliko o prijateljevanju med moškim in žensko ;))

Nenavadno se mi zdi, da te stvar še vedno hudo teži, čeprav je minilo že toliko časa.
V podzavesti ti je jasno, da si stvar s fantom zakuhala sama in se zato čutiš tudi krivo.

S fantom si bila mila in dobra celi dve leti, “jokala” si z njim, ko se je razšel z dekletom. Slišala si šepet svoje duše, da si za njun razdor kriva tudi ti. Želela si se odkupiti in ga razvedriti.
Ja ubogi fant, saj ni mogel verjeti vsej dobroti, ki si mu jo izkazovala. Že itak je bil do ušes zaljubljen vate, potem pa si mu še dovolila prespati pri tebi….. No, nebi več razpravljala o, čem že? Posilstvu?

Ne, ni ta dogodek tisto, kar te v resnici boli. Bila je le kapljica čez rob. V tebi je toliko bolečine in krivde, da jo poliješ še na nič hudega sluteče, ki križajo tvoje poti.

Zakaj misliš, da moraš biti tako dobra, pridna in popolna? Zakaj živiš v iluziji, da so fantje samo dobri ali samo slabi? Zakaj se tako bojiš? In česa se bojiš?

Vsi odgovori so v tebi. Natanko jih poznaš. Sooči se s strahci, ki prebivajo v tvoji duši. Nameni si ljubezen in si odpusti vse, kar te teži iz preteklosti. Vredna si tega, to potrebuješ, da boš nekoč lahko živela v ljubečem razmerju.

Kakšen problem, to je pa res grozno, ja ja!!!
Se ti vidi, da še živet nisi začela!!!
Pa ne mislim nič slabega, sam a veš kaj vse te še čaka?
To ni nič, v primerjavi s tem kaj vse te še čaka v življenju, pih!

Smrčica, internetno povpraševanje o tako občutljivih osebnih zadevah ni vedno pravi naslov, na katerega se je smiselno obrniti – celo škodljivo, ker sedaj je vse, kar si dobila, kup nasvetov, povsem različnih in celo nasprotujočih si mnenj, množico filozofij na ravni javne gostilniške debate, ki omalovažujejo in zbanalizirajo tvoja čustva in te naredijo le še bolj zmedeno. Torej vse skupaj zgleda kot nekakšno javno glasovanje o posilstvu, če je ali ni, groza!?, kjer se lahko vsak “bimbo” opredeli, kaj si misli.

Oj bimbo-burek Matjazko. Življenje (če ga živiš polno) ni samo črno in belo, ni sestavljeno iz samih DA-jev in NE-jev. Vsako še tako neopazno dejanje rodi posledice, vsak zakaj ima svoj zato…. Ko govorimo o odraslih ljudeh, kar Smrčica nedvomno je.

Že zgoraj so ti veliko vsega napisali, jaz dodajam samo še tole:

upam, da te je zdaj minila naivnost, da verjameš, da je prijateljstvo med žensko in moškim možno.

Odrasli naj bi takole, napovprek vlekli zaključke? Iz enega, zelo specifičnega primera (v opisani situaciji marsikaj ni ‘štimalo’) posploševali in označevali za naivne ljudi, ki verjamejo skozi lastne izkušnje, da je tako prijateljstvo možno? Drži pa, da sta si medsebojno naklonjeni dve osebi in zadeva funkcionira, če imata obe tako stališče.

Mah, treba je nehati brati forume, če začneš postopoma dojemati, da se ne želiš navzeti negativizma, skritega pod krinko t.i. reale in to celo pri tistih, ki se oglašajo na ČI.

Kaj da ni, geji majo ful prijateljic :)))

Prijateljstvo seveda je možno, v primeru ko oba vesta zakaj gre. V tem primeru je bila pa ona prijateljica, on bi pa še kaj več. V takem primeru (in res je takih veliko ali celo večina), pa seveda dolgotrajno prijateljstvo ni ravno možno oziroma bodo slej kot prej problemi.

Ne bom brala vsega, odgovor avtorici. Sama si dovolila prestopiti svoje lastne meje, tako okrog alkohola, tako pri poljubih, tako pri tistem najprej ne, kasneje ja, ki očitno ni bil ja, … Rekla bi, da zaradi vinjenosti nisi bila racionalna, nisi bila tista zategnjena in zadržana ti, in ti je ostal priokus, da se je zgodilo nekaj proti tvoji volji. Dejansko pa jaz to razumem, da zvečer nisi imela nobene volje, da bi dokazala tako njemu kot sebi, da si rekla in tudi mislila ne. Obtožba posilstva je zelo težka obtožba in posiljevalca stigmatizira za vse življenje. Ti pa si mu zjutraj rekla, da sta pričela nekaj lepega…. Ne, draga moja, posiljena nisi bila. To, da nisi bila pripravljena na alkohol, na nejasno presojo in izostanek volje, pa ni posilstvo. Da boš lahko normalno zaživela, boš morala odpustiti sama sebi in nehati iskati krivdo v drugih. Verjamem, da izkušnja ni bila prijetna, vendar v življenju marsikaj ni, pa moramo preživeti. Tudi prava posilstva, brez možnosti izbire! Verjami, da ne bi želela niti zamenjati, niti primerjati! Odpusti si in živi dalje.

Smrcica, mislim da si preveč stroga sama do sebe. Prav tako napačno ocenjuješ moške po tem ‘prijatelju’.

Zdi se mi, da je čisto vseeno, kako se temu nesrečnemu dogodku reče, bistveno je, da ti tega nisi hotela, a se je vseeno zgodilo. Imela si ga za svojega prijatelja in ko se znajdeš v taki čudni situaciji, se na nek način lažje ubraniš neznanca, kot pa prijatelja, saj od prijatelja ne pričakuješ, da bi storil kaj, kar bi te prizadelo. Vse skupaj je nekako nerealno, kot nekakšne moraste sanje.

Kaj si je ta človek predstavljal, ko si bila njegova prijateljica? Kako malo mu je bilo to prijateljstvo vredno. Vse se je zreduciralo na tiste trenutke, ko je gospod potreboval potešitev. Mislim da to ni bilo pravo prijateljstvo. Ti si dajala, on pa jemal. Samo njegova čustva so bila pomembna, tvoja pa ne.

Na nek način si bila zelo naivna. Morda do takrat nisi imela nobenim izkušenj s ‘prašičjim vedenjem’, katerega so zmožni nekateri moški. Zato tudi nisi videla znamenj, zato se nisi znala zavarovati, dokler ni bilo prepozno. Bolje informirana ženska bi ga poslala domov, ne pa povabila, naj ‘revež pijani’ prespi v cimrini postelji. Ti pa sploh nisi pomislila, kaj se lahko zgodi. Ker si ga imela za prijatelja. In prijatelji se ne obnašajo tako, kot se je on.

Nič nisi povedal, če je bilo zate prvič? Ker če je bilo, potem je razumljivo, da je bilo vse skupaj še dvakrat huje. In tudi razumljivo, da zdaj z nezaupanjem zreš v VSE moške. Mogoče si bila tudi vzgojena bolj tako, da je ženska vedno vsega kriva, da mora ženska poskrbeti za svojo čistost in da če ni vsa pretepena in popraskana, potem to že ne more biti posilstvo. Morda se mučiš v zvezi s tem.

Ni se ti treba mučiti, ker nisi storila prav nič narobe. Postopali si naivno, a ne nemoralno. Bila je samo draga šola, a ti si še vedno krasen človek in v redu punca. Nisi ne prva in ne zadnja, ki se je znašla v taki čudni situaciji, ko v bistvu nisi pristala, si se pa nehala upirati. Včasih se človek preneha upirati, ker sploh ne dojame, da se to dogaja njemu.

Predvsem pa moraš vedeti, da niso vsi moški taki, kot je bil ta ‘prijatelj’. Da ne gledajo vsi moški v prijazni ženski nekoga, ki bo voljno zadovoljil njegove spolne potrebe. So celo moški, ki v ženskah vidijo človeško bitje in ne igračk. Sploh jih ni malo, samo preveč glasni niso. Zato ti ni treba biti nezaupljiva in sovražna do VSEH moških.

Namesto da to izkušnjo uporabljaš za mučenje same sebe, jo uporabi kot informacijo. Kot orodje, s katerim boš znala prepoznati in ločiti dobrega moškega od slabega.

Najbolje bo da si dogodek arhiviraš v svoji glavi kot neumnost, ki smo jo vsi kdaj naredili v življenju, eni več eni manj, ti si pač enkrat v življenju naredila takšno neumnost in zdaj ni vredno da se sekiraš in zaradi ene takšne napake trpiš vse življenje – ni vredno. Raje se nasmehni vsemu temu in reči ok me je pač dobil v trenutku moje slabosti, to ni nič kar si človek ne bi odpusti, vsi kdaj delamo napake sploh če nas kdo dobi na slab dan ali v slabem momentu. Tudi sama sem nekoč naredila eno tako neumnost da me je še danes sram sama pred sabo, kako sem lahko, če nisem sicer taka, ampak se tega niti nočem namerno spominjati, če pa se že spomnim se sama sebi nasmejim in rečem kako sem bila takrat neumna in sem pač bila ob nepravem času na nepravem kraju, kaj čemo…..zaradi ene napake ne primerjaj zdaj drugih moških z takšnim, ker ni vreden.

Za vse nevedne Marke in njemu podobne: nekatere ženske med posilstvom celo doživijo orgazem. Tako da ni lih rečeno, da je ta punca uživala, čeprav ni imela na koncu klasičnih znakov posilstva. Lahko se je njeno telo preprosto iz strahu predalo v tolikšni meri, da ob tem dejanju ni utrpelo fizične škode. Ampak to še vseeno ne pomeni, da ni šlo za posilstvo.

Oj

Nekaj mnenj sem prebral ne pa vseh. Zato, če je kdo omenjal kaj podobneg, upam, da ne bo jezen. Kakorkoli..

Jaz misli, sledeče. Ves problem tiči v tebi smrcica.

1. Do tega trenutka nisi nikoli pila, kadila, skratka bila si pridna, vzorna in kar jaz mislim (ključno), nikoli pred tem seksala. Torej… vzeta ti je bila nedolžnost. Verjetno pa si si smrčica želela, da se to zgodi na čisto drug – drugačen način.

2. Ker si si na nek način želela razdevičenja si se po mojem mnenju zavedala vseh dogodkov in posledic dejanja. Ves dogodek pa potlačila oz. krivdo zvalila na alkohol in na spolnega partnerja z namenom, da ohraniš svojo svetost.

3. Ker sem prebral le tvoj 1 post, lahko smatram, da izhajaš iz strogega družinskega okolja, kjer imajo tradicionalne vrednote velik pomen. Ker si se tega po prespani noči zavedala si takoj našla še en izgovor za ranjeno svetost, ki si jo izgubila na tak način in tj. posilstvo. Ker če je ž. ali m. posiljena oz. posiljen nisi kot žrtev nič kriv. Torej idealen izgovor za dejanje, ki je enkrat pač moralo priti.

4. še bi lahko našteval, ampak moj namen ni bil ta da bi te smrcica obsojal, ampak da bi se soočila sama s seboj in prestopila prag, ki te ovira k popolni sreči z moškim (ali ž) oz. v popolni zvezi, kar koli pač že to za tebe pomeni.